Jedro

V ugovoru zoper sklep o izvršbi dolžnik trdi, da blaga ni prejel in da ni upnik predložil nobenega dokumenta, ki bi potrjeval prevzem blaga z njegove strani. S takšnimi trditvami zanika obstoj poslovnega razmerja z upnikom in v tej fazi postopka takšna trditev zadošča za to, da je njegov ugovor bilo mogoče šteti za obrazloženega in zato utemeljenega, saj je dokazno breme za obstoj poslovnega razmerja na upniku.

Izrek

Pritožba upnika se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje: 1.) sklep o izvršbi, opr.št. Ig 2005/00021 z dne 10.3.2005, razveljavilo v delu, s katerim je bila dovoljena izvršba, to je v 2. točki izreka; 2.) sklenilo, da bo o zahtevku in stroških odločeno v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Novi Gorici. V obrazložitvi je navedlo, da je zoper sklep o izvršbi dolžnik vložil obrazložen ugovor.

Proti navedenemu sklepu je upnik vložil pritožbo, v kateri opozarja, da dolžnik utemeljuje svoj ugovor na dejstvu, da blaga ni prevzel. 2. odst. 61. čl. ZIZ dovoljuje ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine le, če je takšno dejstvo nastopilo šele po izdaji sklepa o izvršbi.

Ker v tem primeru očitno ne gre za takšno dejstvo, saj bi dolžnik moral ugovarjati v roku, določenem za reklamacijo, če blaga resnično ni prejel. V ugovoru dolžnika drži le dejstvo, da je dolžnik upniku zaradi njegovega "slovesa" moral plačevati avansno. Drugi del resnice je, da je izkoristil redni letni dopust upnikovega komercialista in s prevaro na goljufivi način prišel do blaga, ki ga je na podlagi naročila komercialista pripravil za tega kupca kooperant Ž.P. s.p.. Upnik prilaga predračun za naročeno in prevzeto, toda neplačano blago. Iz listinskih dokazov nedvomno izhaja, da obstaja dolg dolžnika ter da je ugovor dolžnika zoper izvršbo na podlagi verodostojne listine neutemeljen, kot tudi na podlagi tega izdani sklep o razveljavitvi sklepa o izvršbi.

Pritožba upnika ni utemeljena.

V obravnavanem primeru gre za izvršbo na podlagi verodostojne listine, pri kateri po 2. odst. 61. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) velja, da je ugovor zoper izdani sklep o izvršbi (v delu, s katerim je dolžniku naloženo, da poravna terjatev) obrazložen, če dolžnik v njem navede dejstva, s katerimi ga utemeljuje in če predlaga dokaze, s katerimi se ugotavljajo dejstva, ki jih navaja v ugovoru (upnik sicer v pritožbi zastopa napačno stališče, češ da naj bi bil ugovor zoper sklep o izvršbi dovoljen le, če je dejstvo, ki se v njem zatrjuje, nastopilo šele po izdaji sklepa o izvršbi - slednje sicer velja za ugovor po izteku roka po 56. čl. ZIZ, v obravnavanem primeru pa je šlo za "redni" ugovor zoper sklep o izvršbi). Pri tem pa morajo biti v ugovoru zatrjevana in dokazno podprta dejstva takšna, da bi v sledeči pravdi privedla do zavrnitve tožbenega zahtevka, če bi se izkazala za resnična.

V obravnavanem primeru uveljavlja upnik od dolžnika plačilo dobavljenega mu blaga (letev) po računu št. -1531 z dne

10.8.2004. Zatrjuje torej obstoj prodajne pogodbe, sklenjene z dolžnikom (435. čl. Obligacijskega zakonika, OZ), katero je sam izpolnil (dolžniku dobavil blago), ni pa svojega dela obveznosti (plačila kupnine) izpolnil dolžnik. V ugovoru zoper sklep o izvršbi dolžnik trdi, da blaga ni prejel in da ni upnik predložil nobenega dokumenta, ki bi potrjeval prevzem blaga z njegove strani. S takšnimi trditvami zanika obstoj poslovnega razmerja z upnikom in v tej fazi postopka takšna trditev zadošča za to, da je njegov ugovor bilo mogoče šteti za obraloženega in zato utemeljenega, saj je dokazno breme za obstoj poslovnega razmerja na upniku. Z izpodbijanim sklepom pa se je obravnavana zadeva iz izvršilne prevesila v pravdno, ko bo sodišče šele ugotavljalo obstoj dejstev, zatrjevanih s strani obeh strank in bo po izvedenem dokaznem postopku zaključilo, ali je poslovno razmerje med njima dejansko obstajalo.

Upoštevaje gornjo obrazložitev je pritožbeno sodišče, na podlagi 2. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. čl. ZIZ, pritožbo upnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.