Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Tožena stranka v pritožbi utemeljeno navaja, da je izpis izpisala sama iz spletnega programa banke in da sodišče ni zahtevalo originalnega potrdila banke.
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrglo predlog tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse za napoved pritožbe zoper sodbo z dne 15. 9. 2016, […]. Ugotovilo je, da tožena stranka ni ustrezno dopolnila predloga za oprostitev plačila sodne takse za napoved pritožbe v skladu s sklepom z dne 21. 11. 2016, saj kljub jasnemu navodilu ni predložila ustrezne listine, ki bi izkazovala stanje na transakcijskem računu […] pri X. Bank v Avstriji. Iz priloge izhaja, da gre za izpis prometa (ni razvidno trenutno stanje na računu), na katerem je zapisano, da ne gre za veljaven izkaz. Priložen izpis prometa ni izpisek niti potrdilo organizacije za plačilni promet, iz katerega bi bilo razvidno stanje (in promet) na računu, ampak gre za listino, ki jo je tožena stranka pripravila sama. Ne dokazuje stanja na računu niti ne izkazuje prometa za zadnje tri mesece, kot je zahtevalo sodišče, temveč zgolj za dva meseca.
2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP. V pritožbi navaja, da izpis v prilogi res ni potrdilo banke, saj takšnega potrdila ne bi mogla dobiti v 8-dnevnem roku, ki ga je imela za dopolnitev predloga. Gre za banko v Avstriji, ki ni mimogrede dostopna. Poleg tega sodišče ni zahtevalo originalnega potrdila banke, temveč naj predloži “podatke o stanju na transakcijskem računu za zadnje tri mesece”. Glede na navodila sodišča, bi eventuelno lahko predložila tudi evidenco, ki jo vodi sama, saj sodišče ni pozvalo naj predloži uraden dokument. Sodišče je zmotno zaključilo, da je izjavo pripravila tožena stranka sama. Gre za izpis stanja in prometa na transakcijskem računu, ki ga je tožena stranka izpisala iz spletnega programa banke, kar je razvidno iz priložene izjave, saj vsebuje njeno glavo ter druge oznake in čeprav ne gre za uradno poročilo banke, izkazuje realno stanje ter promet na računu za izpisano obdobje.
3. Pritožba je utemeljena.
4. Po drugem in tretjem odstavku 12. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju: ZST-1), veljavnem za odločanje o predlogu tožene stranke, mora stranka predlogu za oprostitev plačila sodnih taks priložiti pisno izjavo o svojem premoženjskem stanju, ki jo poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo. Izjava o premoženjskem stanju pravne osebe vsebuje zlasti podatke stranke o premoženju, denarnih sredstvih in dohodkih iz dejavnosti v Republiki Sloveniji in v tujini. Podrobnejšo vsebino izjave o premoženjskem stanju, obliko obrazca, na katerem je treba izpolniti izjavo, in priloge, ki jih je treba priložiti obrazcu, predpiše minister, pristojen za pravosodje. Če izjava ni vložena na predpisanem obrazcu, ali če obrazcu niso priložene predpisane vloge, ravna sodišče v skladu s pravilih o nepopolnih vlogah.
5. Glede na Pravilnik o obrazcu izjave o premoženjskem stanju in Navodila za izpolnjevanje izjave o premoženjskem stanju je sodišče prve stopnje zahtevalo od tožene stranke v sklepu z dne 21. 11. 2016, da med drugim predloži podatke o stanju na transakcijskem računu pri X. Bank v Avstriji za zadnje tri mesece (listna št. 100 spisa). Tožena stranka je predložila listino z naslovom „Account overview“ z dne 30. 11. 2016, ki je deloma v angleškem in deloma nemškem jeziku, na njej je firma tožene stranke, vidni so prilivi (zneski v zeleni barvi) ter odlivi (zneski v rdeči barvi s predznakom minus), podatek o „Account balance“ 680,69 EUR ter „Cleared balance“ 630,69 EUR (priloga B9). V pritožbi utemeljeno navaja, da je izpis izpisala sama iz spletnega programa banke in da sodišče ni zahtevalo originalnega potrdila banke. Listina z dne 30. 11. 2016 je v tujem jeziku in sodišče prve stopnje ni pozvalo tožene stranke, da v skladu z drugim odstavkom 104. člena ZPP predloži slovenski prevod. Z izpodbijanim sklepom je zmotno uporabilo materialno pravo in zaradi tega nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Sodišče druge stopnje je ocenilo, da glede na naravo stvari in okoliščine primera, zlasti zaradi zagotavljanja pravice do pritožbe po 25. členu Ustave RS, ni moglo samo dopolniti postopka oziroma odpraviti omenjene pomanjkljivosti. Ugodilo je pritožbi tožene stranke, razveljavilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje in mu zadevo vrnilo v nov postopek (355. člen ZPP v zvezi s 3. točko 365. člena ZPP).
6. V novem postopku naj sodišče prve stopnje pozove toženo stranko k predložitvi listine v slovenskem jeziku oziroma prevodu listine. Če bodo v tej podatki o stanju na transakcijskem računu zgolj za dva meseca in bo sodišče prve stopnje imelo dovolj drugih podatkov za vsebinsko odločitev o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks, naj tako stori.