Jedro

Presoja o tem, ali ima konkretna zadeva verjeten izgled za uspeh, je vsebinski pogoj, ki ga 4. alinea 1. odstavka 24. člena ZBPP določa med pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Ne gre za kršitev ustavne pravice, če je bila odločitev tožene stranke izdana v skladu z navedeno določbo ZBPP.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000, ZUS) zavrnilo tožničino tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 23.5.2006, s katero je zavrnila tožničino prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči. Tožena stranka ugotavlja, da prosilka sicer izpolnjuje premoženjski pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ne izpolnjuje pa vsebinskega pogoja. Iz predloženih listin, ki jih je prosilka prejela v pravdni zadevi Okrajnega sodišča v Murski Soboti, ki se vodi pod opr. št. ..., izhaja, da je pravna oseba R.R. d.o.o., zoper prosilko vložila tožbo na odpoved najemne pogodbe in na izpraznitev stanovanja. Po navedbah tožbe v navedeni pravdni zadevi so tožnica oziroma osebe, ki z njo stanujejo v stanovanju, ki ga ima v najemu, kršile določbe stanovanjskega zakona, najemne pogodbe in hišnega reda na način, da v stanovanju prebiva več oseb, ki niso navedene v najemni pogodbi, stanovalci pa povzročajo nenormalen hrup, pogosto tudi v nočnem času, uničujejo stvari, ki se nahajajo v skupnih prostorih stanovanjske hiše, grozijo sosedom in jih zastrašujejo. Kljub poslanim opominom so se kršitve prosilke oziroma oseb, ki z njo prebivajo v stanovanju, nadaljevale, za kar je upravnik zgradbe, v kateri tožnica stanuje, kot dokazilo predložil dve kazenski ovadbi stanovalcev stanovanjske zgradbe z dne 9.11.2005 in 14.11.2005, policisti PP Murska Sobota pa so obe kazenski ovadbi, kot je razvidno iz obvestil z dne 15.11.2005 in 2.12.2005, predali Okrožnemu državnemu tožilstvu v Murski Soboti. Zato je navedena pravna oseba zoper prosilko kot toženo stranko podala tožbo na odpoved najemne pogodbe in izpraznitev stanovanja iz krivdnih odpovednih razlogov po 1. in 5. alinei 1. odstavka 103. člena Stanovanjskega zakona (SZ) oziroma 2. in 4. alinee 11. člena najemne pogodbe.

V obrazložitvi izpodbijane sodbe se sodišče prve stopnje strinja z odločitvijo tožene stranke in z razlogi v obrazložitvi njene odločbe ter se sklicuje na 2. odstavek 67. člena ZUS. Navaja, da je pri odločanju o odobritvi brezplačne pravne pomoči eden izmed pogojev tudi ocena verjetnosti uspeha postopka, na katerega se nanaša prošnja. Ta presoja je bila v obravnavanem primeru podana, temeljila pa je na listinah, priloženih k prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči, zato sodišče tožbeni ugovor, da gre za preuranjeno odločitev oziroma prejudiciranje zadeve, zavrača kot neutemeljen. Sodišče prve stopnje zavrača tudi tožbeni ugovor, da je z odločitvijo o zavrnitvi brezplačne pravne pomoči tožena stranka kršila določbo 15. člena Ustave Republike Slovenije. Res je, da sta skladno z določbo 15. člena Ustave Republike Slovenije zagotovljeni sodno varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter pravica do odprave posledic njihove kršitve, vendar dejstvo, da je tožena stranka ocenila verjetnost tožničinega uspeha v pravdni zadevi, tako kot določa Zakon o brezplačni pravni pomoči (ZBPP), samo po sebi še ne pomeni zatrjevane kršitve prej navedene ustavne določbe, saj ima tožnica v navedeni pravdni zadevi možnost, da se brani sama.

Tožnica v pritožbi zoper izpodbijano sodbo navaja, da je brez sredstev za preživljanje, z zavrnjeno tožbo pa ji ni zagotovljena pravna varnost pred sodiščem, ko gre za stanovanjsko pravico, ki je ena od temeljnih pravic, zagotovljenih z ustavo. Ker je brez premoženja, ji grozi nevarnost izselitve brez ustrezne pravne pomoči. Spori iz odpovedi stanovanjskega razmerja so za socialno varnost državljana najpomembnejši, zato mora država poskrbeti za ustrezno pravno pomoč takšnim strankam, kot je sama. Z zavrnitvijo njene prošnje je bila kršena temeljna pravica do zagotavljanja pravnega varstva državljana pred državnimi organi. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in ji odobri brezplačno pravno pomoč.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče se strinja z odločitvijo sodišča prve stopnje.

Po določbi 1. odstavka 24. člena ZBPP se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, med drugim tudi to, da ima zadeva verjeten izgled za uspeh in jo je razumno sprožati ali se braniti ali ugovarjati v postopku s pravnimi sredstvi glede na izid zadeve (4. alinea).

V obravnavani zadevi je predmet upravnega spora s tožbo izpodbijana odločba tožene stranke, s katero je bil zavrnjen tožničin zahtevek za odobritev brezplačne pravne pomoči v zadevi odpovedi najemne pogodbe in izpraznitve stanovanja zaradi krivdnih razlogov. Kot izhaja iz predloženih spisov, je zoper tožnico sprožen postopek odpovedi najemne pogodbe in izpraznitve stanovanja na podlagi določb 103. člena SZ. Tudi po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je tožena stranka na podlagi citirane zakonske določbe in predloženih listin pravilno zavrnila tožničin zahtevek za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ker tožnica ne izpolnjuje vsebinskega pogoja iz 4. alinee 1. odstavka 24. člena ZBPP. Presoja o tem, ali ima konkretna zadeva verjeten izgled za uspeh, je namreč vsebinski pogoj, ki ga citirana določba ZBPP določa med pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Zato pritožbeni ugovori, ki se nanašajo na vsebino konkretne pravde, ne morejo vplivati na drugačno odločitev pritožbenega sodišča. Ne gre za kršitev ustavne pravice, če je bila odločitev tožene stranke, s katero se je strinjalo sodišče prve stopnje, izdana v skladu z navedenimi določbami ZBPP.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.