16. 1. 2003

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Ilije Ivanovića iz Maribora, ki ga zastopa Erik Kralj, odvetnik v Mariboru, na seji dne 16 januarja 2003

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka 145. člena Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 18/91-I, 21/94, 29/95, 23/96 in 1/2000) se zavrne.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudnik navaja, da je stanovanjska skupnost zoper njega vložila tožbo zaradi neplačila obratovalnih stroškov. Izpodbija drugi odstavek 145. člena Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju SZ), po katerem skupnost stanovalcev do sklenitve pogodbe o upravljanju opravlja naloge iz 22. člena SZ. Izpodbijana določba SZ naj bi sicer uredila funkcioniranje večstanovanjske hiše do sklenitve pogodbe o upravljanju, vendar je na stanovanjske skupnosti brez potrebe prenesla pravico upravljanja. Zadoščalo naj bi pooblastilo za opravljanje nalog v zvezi z upravljanjem in ne prenos pravice, ki po SZ pripada lastnikom. Zakonodajalec naj ne bi predvidel, da navedenih skupnosti dejansko ni več, saj nimajo premoženja. V primeru uspeha v pravdi naj bi zato ne imel možnosti za poplačilo svoje terjatve pravdnih stroškov. Lastniki naj bi imeli po 32. členu SZ možnost izposlovati pogodbo o upravljanju, vendar takšne možnosti kot bivši najemnik sam nima. Drugi odstavek 145. člena SZ naj bi bil zato v neskladju z 2. členom Ustave.

2.Državni zbor v odgovoru navaja, da drugi odstavek 145. člena SZ nikakor ne posega v upravičenja lastnikov stanovanj, saj je njegov namen njihovo varstvo v prehodnem obdobju preoblikovanja družbene lastnine v zasebno lastnino. Po 32. členu SZ lahko vsak lastnik, najemnik ali pristojni občinski organ predlaga, naj sodišče v nepravdnem postopku nadomesti pogodbo o upravljanju. V nujnih primerih naj bi obstajala možnost izdaje začasne odredbe o ureditvi razmerij in določitvi upravnika s strani sodišča.

3.Vlada pojasnjuje, da je bil cilj izpodbijane določbe SZ preprečiti negospodarno ravnanje z lastnino. Novela SZ iz leta 1996 (Uradni list RS, št. 23/96) je dopolnila 27. člen SZ tako, da je določila, da se žiro računi prejšnjih skupnosti stanovalcev odpravijo najkasneje do 31. 12. 1996, sicer se odpravijo po uradni dolžnosti. Po navedbah Vlade je bil s tem dograjen SZ, ki dopušča stanovanjsko skupnost kot organizacijsko obliko za gospodarjenje in upravljanje večstanovanjskih hiš. Ustavno sodišče je že odločilo, da je drugi odstavek 145. člena SZ izrazito prehodne narave. Zakonodajalec naj bi imel tehtne razloge za to, da je z njim preprečil neurejenost gospodarjenja s stanovanji.

B.

4.V sklepu št. U-I-260/99 z dne 30. 11. 2000 (OdlUS IX, 285) je Ustavno sodišče že ocenilo, da drugi odstavek 145. člena SZ določa, da "opravlja naloge iz tega zakona", dokler ni pogodbe iz 22. člena, skupnost stanovalcev oziroma pooblaščena organizacija. V obrazložitvi citiranega sklepa je navedlo: "Ni dvoma, da gre za opravljanje nalog v sklopu upravljanja stanovanjske hiše iz prvega odstavka 22. člena, torej take z več stanovanji in več lastniki. Jasno je tudi, da gre pri 'skupnosti stanovalcev oziroma pooblaščeni organizaciji' za tisto od obeh in tudi konkretno za tisto, ki že upravlja hišo na temelju dotlej veljavnega Zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3/81 in nasl. - ZSG), kar pojasnjuje besedilo naslednjega, 146. člena SZ. Obravnavana določba je izrazito prehodne narave. Z njo je zakonodajalec preprečil, da bi v času do sklenitve pogodbe iz 22. člena SZ - ta čas pa se lahko iz objektivnih ali subjektivnih razlogov v nekaterih primerih tudi zelo zavleče - ostajale stanovanjske hiše brez upravljanja, kar bi lahko v mnogih primerih škodovalo kakovosti bivanja v njih in vrednosti stanovanj, zato pa tudi javnim interesom." Ustavno sodišče je ocenilo, da je imel zakonodajalec tehtne razloge za to prehodno določbo. Pobudnik ni navedel novih razlogov, ki bi narekovali drugačno odločitev. Vprašanje, ali v konkretnem primeru (še) obstaja stanovanjska skupnost, ki je nasprotna stranka v sporu, je predmet konkretnega postopka, za ustavnopravno presojo predpisa pa ni relevantno. Zmotno je tudi njegovo prepričanje, da so imeli pravico predlagati, naj sodišče v nepravdnem postopku s sklepom nadomesti pogodbo o upravljanju, le lastniki stanovanj, temveč je imel to možnost v času veljavnosti drugega odstavka 32. člena SZ (s 1. 1. 2003 je citirana določba razveljavljena na podlagi 273. člena Stvarnopravnega zakonika - Uradni list RS, št. 87/02 - SPZ) kot bivši najemnik tudi pobudnik. Njegov splošen očitek, da je ta določba v neskladju z načeli pravne države iz 2. člena Ustave, zato očitno ni utemeljen.

5.Iz zgoraj navedenih razlogov je Ustavno sodišče pobudo kot očitno neutemeljeno zavrnilo.

C.

6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS) v sestavi: predsednica dr. Dragica Wedam Lukić ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednica

dr. Dragica Wedam Lukić