Jedro

Zasledovanje in žaljenje predlagateljice, namestitev sledilne naprave, grožnje s fizičnim nasiljem, izkazana ljubosumna in nasilna narava nasprotnega udeleženca ter posedovanje strelnega orožja so dejstva, ki potrjujejo nasilje nasprotnega udeleženca nad predlagateljico in njeno ogroženost.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom II N 474/2018 z dne 3. 8. 2018 ugodilo predlogu predlagateljice in nasprotnemu udeležencu naložilo, da je dolžan v roku štiriindvajsetih ur od prejema sklepa prepustiti predlagateljici v izključno uporabo stanovanje na naslovu ..., L., kjer udeleženca prebivata, in sicer v obsegu, kot ga je imel v uporabi sam, dolžan pa je tudi opustiti vsa dejanja, ki bi predlagateljici utegnila otežiti ali ovirati takšno izključno uporabo stanovanja. Nasprotnemu udeležencu je tudi za obdobje dvanajstih mesecev prepovedalo: vstopiti v stanovanje, približevati se stanovanju in zadrževati se v tamkajšnji okolici na razdaljo manj kot 200 m, približevati se stanovanju, kjer živi predlagateljičina mati in kjer se predlagateljica zadržuje veliko časa in zadrževati se v tamkajšnji okolici na razdaljo manj kot 200 m, približevati se naslovoma zaposlitve predlagateljice in zadrževati se v tamkajšnji okolici na razdalji manj kot 200 m, navezovati stike s predlagateljico na kakršnekoli način, vključno s sredstvi za komunikacijo na daljavo in tudi preko tretjih oseb, vzpostaviti vsakršno srečanje s predlagateljico, objavljati osebne podatke žrtve, dokumente iz sodnih in upravnih postopkov in osebne zapise, ki se nanašajo na predlagateljico. Sodišče prve stopnje je še sklenilo, da v primeru, če bo nasprotni udeleženec kršil izrečene ukrepe, mu bo izrečena denarna kazen v višini 500,00 EUR, da ugovor zoper sklep ne zadrži izvršitve sklepa in da udeleženca krijeta vsak svoje stroške postopka. Nasprotni udeleženec je zoper ta sklep vložil ugovor, ki ga je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom zavrnilo1. 2. Nasprotni udeleženec v pritožbi predlaga, da se pritožbi ugodi in sklep spremeni tako, da se ugovoru nasprotnega udeleženca ugodi, sklep sodišča prve stopnje II N 474/2018 z dne 3. 8. 2018 pa razveljavi, podrejeno pa, da se pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da do predlagateljice ni bil nasilen, kar potrjuje dejstvo, da v obdobju štiriindvajsetih let, kot je trajala njuna zunajzakonska skupnost, predlagateljica ni nikoli prijavila zatrjevanega nasilja, ni iskala zdravniške pomoči in o tem ni seznanila sorodnikov in prijateljic. Predlagateljica v predlogu ni navedla konkretnih domnevnih ravnanj nasprotnega udeleženca, opisala je le sporni dogodek v mesecu juniju 2018. Trditvena podlaga predlagateljice zato ni dovolj konkretizirana. Predlagateljica je izpovedala, da je bil nasprotni udeleženec do nje fizično nasilen pred tremi leti, ni pa pojasnila, zakaj se je šele junija 2018 odločila za prijavo teh ravnanj. Sin udeležencev A. A. je izpovedal, da sta se udeleženca veliko prepirala, da je bilo veliko groženj in žalitev, kar kaže na poseben način obojestranskega komuniciranja kot posledici njunega konfliktnega odnosa, da pa ni videl fizičnega nasilja med udeležencema. Sin predlagateljice B. B., ki je vse svoje življenje živel pri babici, je izpovedal, da se spominja dveh prepirov in dogodka, ko je bil s strani nasprotnega udeleženca tepen, to pa je bilo pred petindvajsetimi leti. Mati predlagateljice je izpovedala, da kadar sta se udeleženca skregala ali je prišlo do tepeža, jo je predlagateljica poklicala in sta z njenim sinom prišla k njej. Priča torej ni izpovedala o enostranskih nasilnih ravnanjih nasprotnega udeleženca. Prijateljica predlagateljice je izpovedala o nervozi in bolečinah v želodcu predlagateljice in da naj bi ji druge osebe povedale, da naj bi nasprotni udeleženec predlagateljico že kdaj udaril, vendar se v to razmerje ni želela vmešavati. Nobena od zaslišanih prič neposredno ni zaznala nasilja nasprotnega udeleženca nad predlagateljico. Sodišče je izreklo ukrepe za najdaljše obdobje. Stike je vzpostavljala z nasprotnim udeležencem predlagateljica, ki ga je klicala iz mobilnega telefona in iz telefona ..., kjer je zaposlena, kar pomeni, da se predlagateljica ne boji nasprotnega udeleženca. Tudi po spornem dogodku v juniju 2018 je predlagateljica prišla na kosilo in po torbico v stanovanje. Nasprotni udeleženec se je takrat smejal oziroma kasneje je jokal, bil je v šoku in strt zaradi vmešavanja tretje osebe v njuno zunajzakonsko zvezo, česar predlagateljica ni zanikala. Okoliščina, da je predlagateljica na obravnavo prišla v spremstvu strokovne osebe DNK, ne dokazuje njenega strahu do nasprotnega udeleženca. Nasprotni udeleženec ima orožje, za katerega ima dovoljenje, saj je član strelskega športnega društva. Sodišče je dokazne predloge nasprotnega udeleženca, da se opravijo poizvedbe na PP X., Telemach in psihiatrično bolnišnico zavrnilo, ti dokazi pa bi potrdili navedbe nasprotnega udeleženca, da je predlagateljica z njim vzpostavljala stike.

3. Predlagateljica je vložila odgovor na pritožbo, iz vsebine katerega izhaja, da predlaga pritožbenemu sodišču, da pritožbo zavrne.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Nasilje ni le uporaba fizičnega nasilja enega družinskega člana proti drugemu družinskemu članu; nasilje je tudi psihično nasilje, kakor tudi zalezovanje žrtve (glej drugi odstavek 3. člena Zakona o preprečevanju nasilja v družini - v nadaljevanju ZPND). Zalezovanje je naklepno ponavljajoče se neželeno vzpostavljanje stika, zasledovanje, fizično vsiljevanje, opazovanje, zadrževanje na krajih, kjer se žrtev giba ali druga oblika neželenega vdora v življenje žrtve (osmi odstavek 3. člena ZPND). Psihično nasilje pa so ravnanja in razširjanje informacij, s katerimi povzročitelj nasilja pri žrtvi povzroči strah, ponižanje, občutek manjvrednosti, ogroženosti in druge duševne stiske, tudi če so storjena z uporabo informacijsko komunikacijske tehnologije (peti odstavek 3. člena ZPND). Obe obliki nasilja sta bili v postopku izkazani, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno nasprotnemu udeležencu izreklo ukrepe iz 19. in 21. člena ZPND.

6. Nasprotni udeleženec v pritožbi ne zanika ugotovitev sodišča prve stopnje; da je namestil na vozilo predlagateljice sledilno napravo, da je predlagateljico zasledoval (tudi v času, ko je veljala prepoved, izrečena s strani policije), da je bil čustveno prizadet zaradi razpada zunajzakonske skupnosti in "prisotnosti tretje osebe oziroma predlagateljičinega prijatelja", da je imel samomorilna nagnjenja, zaradi česar je poiskal psihiatrično pomoč, da ima več kosov strelnega orožja in da je preko sina A. A. izvajal nad predlagateljico posredno nasilje. Nasprotni udeleženec je v izpovedbi priznal, da je v spornih dogodkih leta 2018 žalil predlagateljico, da imata udeleženca konfliktne odnose, predlagateljica in priče pa so potrdile nasilno naravo nasprotnega udeleženca. Priče niso bile prisotne pri fizičnem nasilju nasprotnega udeleženca nad predlagateljico, opisale pa so dogodke in lastna opažanja, na podlagi katerih je sodišče prve stopnje utemeljeno sklepalo, ob upoštevanju ostalih dokazov, da je predlagatelj izvajal psihično nasilje nad predlagateljico. Ta dejstva dodatno potrjuje izpovedba predlagateljice in mnenje CSD, kakor tudi odredba policije in sklep preiskovalnega sodnika, s katerima je bil nasprotnemu udeležencu izrečen ukrep prepovedi približevanja predlagateljici.

7. Zasledovanje in žaljenje predlagateljice, namestitev sledilne naprave, grožnje s fizičnim nasiljem, izkazana ljubosumna in nasilna narava nasprotnega udeleženca ter posedovanje strelnega orožja so dejstva, ki potrjujejo nasilje nasprotnega udeleženca nad predlagateljico in njeno ogroženost. Sodišče prve stopnje je glede na navedena ravnanja in stanja nasprotnega udeleženca, zaradi katerih je predlagateljica ogrožena, izreklo primerne ukrepe, s katerimi bo predlagateljica zavarovana pred nasiljem nasprotnega udeleženca. Iz teh razlogov se izkaže, da je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo dokazne predloge nasprotnega udeleženca, ki je predlagal; da se pri Telemachu preveri, ali je stike z njim vzpostavljala (tudi) predlagateljica preko njenega mobilnega telefona, da se opravijo poizvedbe na PP X., s katerimi je nasprotni udeleženec dokazoval, da je te telefonske stike prijavil na policijo, in da se opravijo poizvedbe pri psihiatrični bolnišnici. Pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da so protispisne pritožbene trditve, da predlagateljica ni dala trditev glede konkretnih ravnanj nasprotnega udeleženca, s katerimi je izvajal nad njo nasilje.

8. Nasprotni udeleženec v pritožbi (le) navaja, da so bili ukrepi izrečeni za dvanajst mesecev, kar je najdaljše obdobje, ki ga lahko določi sodišče po ZPND, ne navede pa nobenih konkretnih dejstev, na podlagi katerih bi bilo mogoče oceniti, da trajanje ukrepov ni primerno določeno. Glede na okoliščine konkretnega primera pa pritožbeno sodišče ocenjuje, da je odločitev sodišča prve stopnje tudi v tem delu pravilna.

9. Sodišče prve stopnje ni storilo formalnih kršitev postopka, na katere opozarja pritožba, in ne kršitev, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in prvim odstavkom 22a. člena ZPND ter 37. členom ZNP). Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. tč. prvega odstavka 365. člena ZPP).

1 Po pomoti je na koncu sklepa naveden datum 21. 12. 2018, namesto 6. 12. 2018, kot izhaja iz uvoda sklepa, ki je tudi datum zadnje glavne obravnave.