Jedro

Sodišče prve stopnje je s tem, ko je presojalo utemeljenost tožbenega zahtevka v delu vtoževane glavnice iz naslova plačanih, oziroma odmerjenih stroškov za zastopanje po odvetnikih za potrebe sklenitve izvensodne poravnave, kršilo določbe prvega odstavka 7. člena in drugega odstavka 214. člena ZPP, ker je utemeljenost tega dela zahtevka presojalo izven trditev toženca in neprerekanih tožničinih trditev ni štelo za priznane.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se odločitve v točkah II, III in IV izreka sodbe sodišča prve stopnje spremenijo tako, da v teh delih sodba poslej glasi: ″Tožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki še nadaljnjih 823,22 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25. 4. 2017 dalje do plačila in ji povrniti stroške pravdnega postopka 1.573,48 EUR v roku 15 dni od prejema sodbe, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka tega roka do plačila.″

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti 102,00 EUR stroškov pritožbenega postopka v roku 15 dni po prejemu sodbe, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka tega roka do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo razsodilo: - da ostane v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 37367/2017 z dne 28. 4. 2017 v tistem delu, kjer je bilo tožencu naloženo plačati tožnici znesek glavnice 13.436,65 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25. 4. 2017 dalje do plačila ter 56,54 EUR izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 13. 5. 2017 dalje do plačila (točka I izreka), - da se v preostalem delu za plačilo zneska 823,22 EUR in za zakonske zamudne obresti od tega zneska od 25. 4. 2017 dalje do plačila sklep o izvršbi razveljavi in se tožbeni zahtevek zavrne kot neutemeljen (točka II izreka), - da je tožeča stranka dolžna povrniti 48,98 EUR stroškov pravdnega postopka v korist proračuna Republike Slovenije na račun Okrožnega sodišča v Celju, organ za Bpp št.: 0110 0637 0421 586, sklic na št. 00 36-2080-2017 v roku 15 dni od prejema sodbe, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi (točka III izreka), - da je toženec dolžan povrniti tožnici 1.336,53 EUR pravdnih stroškov v roku 15 dni od prejema sodbe, od takrat dalje pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi (točka IV izreka).

2. Tožnica je s pritožbo izpodbijala sodbo sodišča prve stopnje glede odločitev pod točkami II, III in IV izreka z uveljavljanjem vseh treh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) ter predlagala ugoditev pritožbi in spremembo sodbe sodišča prve stopnje v izpodbijanih delih, to je v točkah II, III in IV izreka tako, da v celoti vzdrži v veljavi sklep o izvršbi VL 37367/2017 z dne 28. 4. 2017 in naloži tožencu dolžnost povrniti vse stroške pravdnega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru zamude pri povrnitvi le-teh in povrnitev pritožbenih stroškov prav tako z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru zamude pri njihovem plačilu. Navajala je, da je odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijanih delih nepravilna. Tožnica je s predloženim računom odvetnice M. V. dokazala plačilo 671,98 EUR odvetniških stroškov za zastopanje oškodovanca D. P. na podlagi sklenjene izvensodne poravnave in s predloženim računom odvetnika R. Č. plačilo stroškov 503,98 EUR za zastopanje oškodovanca I. M., prav tako na podlagi sklenjene izvensodne poravnave. Računa obeh odvetnikov sta skladna z Odvetniško tarifo upoštevaje višino odškodninskega zahtevka. Toženec glede višine zahtevka iz naslova odmerjenih odvetniških stroškov pri sklenitvi izvensodnih poravnav sploh ni podal konkretiziranih ugovornih navedb, te so bile podane le v posledici domnevno previsoko odmerjene odškodnine. Toženec ni navedel, v čem naj bi obračun odvetniških stroškov odstopal od odvetniške tarife, niti ni opozoril na kakšno drugo nepravilnost pri njihovi odmeri. Toženec z ugovorom zoper višino izplačane odškodnine oškodovancema ni uspel, njegove neobrazložene navedbe glede odmere odvetniških stroškov pa so neupoštevne, posledično so stroški pravilno odmerjeni in je tožnica upravičena do povračila vseh teh stroškov, ni pa zavezana v breme proračuna povrniti naloženega dela stroškov brezplačne pravne pomoči. Zahtevala je še povrnitev pritožbenih stroškov.

3. Toženec na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba je utemeljena.

5. V obravnavani pravdni zadevi je tožnica s tožbenim zahtevkom zahtevala plačilo glavnice v znesku 14.259,87 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25. 4. 2017 dalje do plačila. Iztoževana glavnica obsega plačano odškodnino za nematerialno in materialno škodo dvema oškodovancema na podlagi izvensodnih poravnav in odvetniške stroške zastopanja obeh oškodovancev pri tožnici na podlagi vloženega odškodninskega zahtevka in sklenjenih izvensodnih poravnav.

6. Po presoji pritožbenega sodišča pritožba utemeljeno trdi, da toženec ni konkretizirano prerekal zahtevka tožnice v delu za zahtevane zneske glavnice 503,98 EUR in 671,98 EUR iz naslova plačanih odvetniških stroškov v zvezi s sklenitvijo izvensodnih poravnav z oškodovancema skupaj z zahtevanimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. Podatki o trditvah toženca v sodnem spisu potrjujejo, da toženec ni konkretizirano prerekal tega dela vtoževane terjatve niti v ugovoru zoper sklep o izvršbi niti v odgovoru na dopolnjeno tožbo tožnice, prav tako ne v vloženih pripravljalnih vlogah in tudi ne na prvem (niti na ostalih) naroku za glavno obravnavo. V zvezi s tem delom zahtevka je v vlogi z dne 22. 9. 2017 (odgovoru na dopolnjeno tožbo) navedel le, da je neutemeljeno izplačilo stroškov zastopanja obema oškodovancema iz razloga, ker bi jima morala biti odškodnina izplačana v bistveno manjšem znesku.

7. Sodišče prve stopnje je s tem, ko je presojalo utemeljenost tožbenega zahtevka v delu vtoževane glavnice iz naslova plačanih, oziroma odmerjenih stroškov za zastopanje po odvetnikih za potrebe sklenitve izvensodne poravnave, kršilo določbe prvega odstavka 7. člena in drugega odstavka 214. člena ZPP, ker je utemeljenost tega dela zahtevka presojalo izven trditev toženca in neprerekanih tožničinih trditev ni štelo za priznane. S tem je storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP. To ugotovljeno bistveno kršitev je pritožbeno sodišče smelo samo odpraviti.

8. Glede na zaključek sodišča prve stopnje, da je toženec neutemeljeno nasprotoval višini tožbenega zahtevka iz naslova plačanih zneskov odškodnine, bi sodišče prve stopnje moralo v celoti ugoditi tožbenemu zahtevku in posledično ugotoviti, da je tožnica v celoti uspela v pravdi in bi ji moralo prisoditi priznane stroške pravdnega postopka v celoti. Tožnica tako utemeljeno izpodbija tudi odločitev sodišča prve stopnje o njenem delnem pravdnem uspehu, saj je ob odpravljeni ugotovljeni bistveni kršitvi določb pravdnega postopka tožnica v celoti uspela z zahtevkom in je upravičena do povrnitve vseh potrebnih stroškov pravdnega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 165. člena ZPP).

9. Glede na obrazloženo je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanih delih, to je v točkah II, III in IV izreka spremenilo tako, da je tožnici prisodilo še nadaljnjih 823,22 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25. 4. 2017 dalje do plačila in naložilo tožencu dolžnost povrniti tožnici celotne po sodišču prve stopnje priznane stroške pravdnega postopka v znesku 1.573,78 EUR, ker tožnica pravilnosti odmere le-teh ni izpodbijala (šesta alineja 358. člena ZPP).

10. Ker je tožnica uspela s pritožbo, ji je toženec dolžan povrniti tudi potrebne stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 165. člena ZPP). Tožnica je priglasila 102,00 EUR stroškov, ki obsegajo plačano sodno takso za pritožbo in so bili potrebni (prvi odstavek 105a. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP). Ker je tožnica za primer zamude pri povrnitvi pritožbenih stroškov zahtevala tudi zakonske zakonske zamudne obresti, ji je pritožbeno sodišče ugodilo tudi v tem delu (prvi odstavek 2. člena ZPP).