Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Gre za zatrjevano škodo zaradi hude telesne poškodbe, ki je po navedbah tožnika povzročena z zdravniško napako. Podana je zato situacija iz 2. odst. 52. čl. ZPP. Gre za zakonsko določbo, katere namen je zaščita oškodovanca, da se mu olajša sodno vtoževanje odškodnine. Pritožnik zato pravilno poudarja, da mu glede na dejansko podlago tožbe 2. odst. 52. čl. ZPP daje pravico vložiti tožbo pri izbranem sodišču, kjer ima bivališče.
Pritožbi se ugodi in izpodbijani sklep tako spremeni, da se ugovor krajevne pristojnosti tožene stranke zavrne.
Sodišče prve stopnje se je na ugovor tožene stranke z izpodbijanim sklepom izreklo za krajevno nepristojno za odločanje v predmetni zadevi in ob tem odločilo, da bo po pravnomočnosti sklepa zadeva odstopljena v reševanje krajevno pristojnemu Okrožnemu sodišču v L. Tožeča stranka se je zoper sklep pritožila. Opozarja, da tožnik v tem postopku uveljavlja povrnitev škode, ki mu je nastala zaradi nestrokovnega dela (nestrokovna namestitev vijakov) zavarovanca tožene stranke, posledica katerega je huda telesna poškodba. To vse izhaja iz tožbenih navedb. Ob upoštevanju določbe 2. odst. 52. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) je zato za odločanje pristojno sodišče, na območju katerega ima tožnik prebivališče. Ne drži tudi stališče prvostopenjskega sodišča, da je škodljiva posledica nastala v L. Nastala je na območju, kjer tožnik živi in še nastaja. Glede na navedeno je tožniko upoštevaje določbe 1. oziroma 2. odst. 52. čl. ZPP pravilno izbral kot stvarno in krajevno pristojno sodišče prve stopnje v N. G. in je sklep zato nepravilen in stališče prvostopenjskega sodišča za tožnika nesprejemljivo in nerazumljivo.
Predlaga pritožbenemu sodišču, da zato pritožbi ugodi, sklep razveljavi ter zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.
Pritožba je utemeljena.
ZPP v 46. čl. določa splošno krajevno pristojnost, in sicer je za sojenje pristojno sodišče, če ni z zakonom določena izključna krajevna pristojnost kakšnega drugega sodišča, ki je splošno krajevno pristojno za toženo stranko.
Tožeča stranka tožbo lahko vloži ne le pri sodišču splošne krajevne pristojnosti, pač pa tudi pri sodišču, kjer je bilo storjeno škodno dejanje oziroma na območju katerega je nastala škodljiva posledica (1. odst. 52. čl. ZPP), če pa je nastala škoda zaradi smrti ali hude telesne poškodbe, tudi pri sodišču, na katerega območju ima stalno ali začasno prebivališče (2. odst. 52. čl. ZPP). Tožnik je izbirno krajevno pristojnost v tožbi utemeljeval tudi na določbi 1. odst. 52. čl. ZPP. Vendar škoda ni nastala na območju izbranega sodišča, pač pa, kot pravilno opozarja v sklepu prvostopenjsko sodišče, kjer je bilo storjeno očitano škodno dejanje, torej v L. Tudi pojma "je nastopila škodljiva posledica" ni mogoče razlagati tako široko kot to poskuša pritožnik, da bi ta nastajala oziroma nastopila v kraju prebivališča, ob taki razlagi bi na primer tudi v primeru, ko gre za lahko telesno poškodbo, bila podana pristojnost sodišča, na območju katerega ima oškodovanec bivališče, taki razlagi nasprotuje določba
2. odst. 52. čl. ZPP., po kateri je le za primere, ko je škoda nastala zaradi smrti ali hude telesne poškodbe, podana izbirna pristojnost po bivališču stranke.
Tožeča stranka je izbirno krajevno pristojnost utemeljevala tudi na določbi 2. odst. 52. čl. ZPP. Zatrjevala je, da je zaradi nestrokovnega zdravljenja prišlo do škode, saj so tožniku v posledici neustreznega posega po poškodbi kolena ostale hude posledice, zaradi česar ne more več opravljati nobenih del in se premika le s pomočjo bergel ter je vezan na pomoč drugih. Gre torej za zatrjevano škodo zaradi hude telesne poškodbe, ki je po navedbah tožnika povzročena z zdravniško napako. Podana je zato situacija iz 2. odst. 52. čl. ZPP.
Gre za zakonsko določbo, katere namen je zaščita oškodovanca, da se mu olajša sodno vtoževanje odškodnine. Pritožnik zato pravilno poudarja, da mu glede na dejansko podlago tožbe 2. odst. 52. čl. ZPP daje pravico vložiti tožbo pri izbranem sodišču, kjer ima bivališče. Ugovor krajevne pristojnosti zato ni bil utemeljen in je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep tako spremenilo, da se ugovor krajevne pristojnosti tožene stranke zavrne (3. tč. 365. čl. ZPP) ter je za obravnavanje tožbe pristojno Okrožno sodišče v Novi Gorici.