Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnika sta s tožbo uveljavljala priposestvovanje stvarne služnosti na nepremičninah tožencev. Prvi toženec priznava, da je 21. 5. 2016 tožnikoma ustno prepovedal ter fizično preprečil izvajanje služnosti in je tožnika odtlej dalje nista več uporabljala. Skliceval se je tudi na to, da služnostna pot ni edina, ki tožnikoma omogoča dostop do njunih nepremičnin. Uveljavljal je tudi t. i. ugovor osvoboditve služnosti na podlagi 223. člena SPZ. Sodišče prve stopnje je odločitev glede priposestvovanja stvarne služnosti oprlo na določila ODZ, ZTLR in SPZ. Glede ugovora prvega toženca o prenehanju stvarne služnosti na podlagi 223. člena SPZ pa je zaključilo, da le-ta ni utemeljen.

2. Sodišče prve stopnje je s sodbo ugotovilo obstoj služnostne pravice v korist vsakokratnih lastnikov gospodujočih nepremičnin.

3. Sodišče druge stopnje je delno ugodilo pritožbi prvega toženca glede obsega izvajanja služnostne pravice, sicer pa njegovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

4. Zoper sodbo sodišča druge stopnje vlaga prvi toženec predlog za dopustitev revizije. Dopustitev revizije predlaga glede naslednjih vprašanj: - Ali zamuda roka iz 429. člena Zakona o pravdnem postopku pomeni vzpostavitev stanja, kot da motenjska tožba ni bila vložena in se čas teka pravdnega postopka z motenjsko tožbo, všteva v čas iz prve alineje 223. člena SPZ? - Ali vložitev motenjske tožbe predstavlja pravno nadaljevanje izvrševanja služnosti, čeprav gre motenjskemu upravičencu zgolj pravica nepravega posestnega varstva? - Ali triletni rok iz prve alineje 223. člena Stvarnopravnega zakonika teče v času trajanja sodnega postopka zaradi motenja posesti in ugotovitve služnosti oziroma ali sodišče glede zahtevka za ugotovitev služnosti v smislu določbe 223. člena SPZ odloča upoštevaje, da se lastnik služeče stvari izvrševanju aktivno upira izvajanju služnosti ves čas, tako v motenjskem sporu, kot tudi v sporu zaradi ugotovitve služnosti, lastnik gospodujoče stvari pa je služnost v istem času prenehal izvajati?

5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). V konkretni zadevi glede na odločitev nižjih sodišč zastavljena vprašanja tem merilom ne ustrezajo. Pogoji za dopustitev revizije tako niso izpolnjeni, zato je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).