Jedro

Ko tožnik umakne tožbo (1. odst. 188. čl. ZPP), izda sodišče sklep o ustavitvi postopka (3. odst. 188. čl. ZPP). Takšen sklep je le deklaratorne narave, izjava tožnika o umiku tožbe pa ima konstitutivne učinke, kar pomeni, da tožnik navedene izjave ne more preklicati.

Izrek

1.) Pritožba upnika se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje z dne 10.8.2005. 2.)

Pritožba upnika se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje z dne 4.10.2005.

Obrazložitev

K 1.) tč. izreka: Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog upnika za oprostitev plačila sodne takse za prijavo terjatve v postopku prisilne poravnave nad dolžnikom; v obrazložitvi je navedlo, da upnik ni v dodeljenem roku predložil vseh zahtevanih dokazil, s katerimi bi izkazal, da izpolnjuje pogoje za taksno oprostitev.

Proti navedenemu sklepu je upnik vložil pritožbo, v kateri obvešča sodišče, da je v izredno težkem položaju, ker je zbolel za rakom in bil zaradi bolezni invalidsko upokojen.

Poleg bolezni je kot družina v letu 2000 doživel finančni bankrot v kraju bivanja v I.B.. Žena je prijavila stečaj podjetnika J.K. s.p. Stečajni postopek je potekal pri naslovnem sodišču, v stečaju so kot družina izgubili osebno premoženje in obubožali. Izhod iz finančne stiske je poiskal v odprtju s.p. v L. Žal je pred izbruhom bolezni delal za podjetje M.d.o.o., ki pa je zapadlo v postopek prisilne poravnave in mu ni poravnalo obveznosti, ki so za njegovo družino predstavljale eksistenčni prihodek, izgubil je upanje, da bo dobil kaj iz tega naslova. Danes živijo na račun podpore dobrotnikov, ki jim pomagajo kriti življenjske stroške in stroške zdravljenja. V prilogi pošilja kopijo dohodninskih odločb za: K.B., J.in S.. Navaja, da je sin šoloobvezen in prilaga potrdilo o šolanju. Niti osebno in niti kot družina niso sposobni plačati sodne takse.

Pritožba ni utemeljena.

Četudi bi se poklonilo vero upniku v delu, v katerem v pritožbi zatrjuje, da je v težkem socialnem položaju, tako zaradi zdravstvenih, pa tudi finančnih težav, katere pestijo njega in njegovo družino, ostaja dejstvo, da ga je sodišče prve stopnje zato, da bi sploh lahko vsebinsko odločalo o njegovi predlagani taksni oprostitvi, z dopisom z dne

20.5.2005 (ki mu je bil vročen 25.5.2005), jasno in konkretno pozvalo k predložitvi tam navedenih dokazil oz.

listin, pri čemer ga je izrecno opozorilo, da bo njegov predlog za oprostitev plačila sodne takse zavrnilo, v kolikor ne bo v dodeljenem roku predložil vseh zahtevanih dokazil. Kot je navedlo že sodišče prve stopnje, je v dodeljenem roku upnik predložil le odločbo z dne 25.4.2005 o invalidski upokojitvi in dokazilo o prenehanju poslovanja samostojnega podjetnika z dne 31.5.2005; glede na to je sodišče prve stopnje utemeljeno izdalo izpodbijani sklep, saj sta tako 2. odst. 169. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP), kot tudi 3. odst. 13. čl. Zakona o sodnih taksah (ZST), v tem pogledu jasna in mora predlagatelj oprostitve plačila stroškov postopka oz. plačila taks, predložiti potrebna dokazila, če naj bo njegovemu predlogu ugodeno.

Upoštevaje navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo upnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365. čl. ZPP).

K 2. tč. izreka: Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zaradi umika prijavljene terjatve, ustavilo postopek v zvezi s to terjatvijo št. 15 upnika B.K. s.p.; v obrazložitvi je navedlo, da je upnik v vlogi z dne 29.4.2005 sodišču sporočil, da umika prijavljeno terjatev, ker upraviteljica prisilne poravnave prijavljene terjatve ni priznala.

Proti navedenemu sklepu je upnik vložil pritožbo, v kateri sodišču sporoča, da umik prijavljene terjatve v znesku

24.643.850,96 SIT s pisno vlogo dne 29.4.2005, razveljavlja.

Sedanje zdravstveno stanje mu omogoča dokazovati, da upraviteljica prisilne poravnave nima razlogov za nepriznanje terjatve. Terjatev lahko dokaže, v kolikor sodišče to želi in potrebuje.

Pritožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi gre za postopek prisilne poravnave nad dolžnikom in je upnik - pritožnik - najprej prijavil terjatev do dolžnika, zatem pa je prijavo umaknil. Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL, Ur.l.RS št. 67/93 s sprem.), po katerem teče postopek prisilne poravnave, ne vsebuje nobenih procesnih določb v zvezi z opisano situacijo. Vendar pa prihaja skozi določilo 15. in

71. čl. ZPPSL v poštev smiselna uporaba določb Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in torej primerjava s situacijo, ko tožnik umakne tožbo (1. odst. 188. čl. ZPP), v takšnem primeru izda sodišče sklep o ustavitvi postopka (3. odst. 188. čl. ZPP). Takšen sklep je le deklaratorne narave, izjava tožnika o umiku tožbe pa ima konstitutivne učinke, kar pomeni, da tožnik navedene izjave ne more preklicati. To pomeni, da v obravnavanem primeru tudi upnik, ki je izjavil, da umika prijavo terjatve, te izjave ne more pravno učinkovito preklicati, kot je to (šele v pritožbi) storil upnik. Glede ostalih pritožbenih trditev pa pritožbeno sodišče pripominja, da ne-priznanje prijavljene terjatve s strani upraviteljice prisilne poravnave lahko pomeni kvečjemu to, da upnik nima glasovalne pravice pri predlagani prisilni poravnavi (3. odst. 54. čl. ZPPSL). Upoštevaje navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo upnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.