Jedro

Ker tožnik do uveljavitve ZPIZ-1 (do 31. 12. 1999) še ni dopolnil 45 let starosti in ob uveljavljanju pravice do pokojnine v letu 2004 še ni dopolnil 50 let in 6 mesecev starosti, je sodišče pravilno ugotovilo, da v smislu določb ZPol in ZPIZ-1 ni izpolnjeval pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek za razveljavitev (odpravo) odločb tožene stranke št. 5060222 z dne 24. 5. 2004 in z dne 25. 10. 2004, s katerima je bila zavrnjena tožnikova zahteva za priznanje pravice do starostne pokojnine na podlagi Zakona o policiji.

2. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Soglašalo je, da tožnik glede na dopolnjeno starost 41 let v letu 1999 oziroma 46 let ob vložitvi zahteve v letu 2004 ne izpolnjuje pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine, ne glede na dopolnjeno tridesetletno pokojninsko dobo v policiji.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnik revizijo in se v njej sklicuje na „vse revizijske razloge“. Navaja, da se sodišče ni opredelilo do vseh pritožbenih navedb in da je z uporabo „kasnejšega zakona“ nezakonito poseglo v njegove že pridobljene pravice.

4. Revizija je bila na podlagi 375. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP – prečiščeno besedilo, Ur. l. RS št. 73/97) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Na podlagi 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem je vezano na dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za izdajo izpodbijane sodbe, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).

7. Pri izdaji izpodbijane sodbe se je sodišče opredelilo do vseh bistvenih pritožbenih navedb. Do pritožbenih navedb, ki niso mogle vplivati na pravilnost sodbe, se sodišču ni bilo potrebno opredeliti. Zato zatrjevana bistvena kršitev določb pravdnega postopka v smislu prvega odstavka 339. člena ZPP v postopku pred sodiščem druge stopnje ni bila podana.

8. Zakon o policiji (ZPol – Ur. l. RS, št. 49/98 s kasnejšimi spremembami) v 87. členu določa, da ima delavec policije, ki ima najmanj 30 let pokojninske dobe, od tega najmanj 15 let s statusom pooblaščene uradne osebe oziroma s statusom policista, in je dopolnil 45 let starosti, pravico do upokojitve v roku šestih mesecev po vložitvi zahteve.

9. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 106/99-109/01) je v 404. členu za čas od 1. 1. 2000 dalje tudi za delavce policije določil postopno zvišanje upokojitvenih pogojev, tako da so v letu 2004 izpolnjevali pogoje za starostno upokojitev tisti delavci policije, ki so dopolnili 50 let in 6 mesecev starosti ter 30 let in 6 mesecev pokojninske dobe. Tako po ZPol kot po ZPIZ-1 sta morala biti kumulativno podana oba pogoja za upokojitev.

10. Ker tožnik do uveljavitve ZPIZ-1 (do 31. 12. 1999) še ni dopolnil 45 let starosti in ob uveljavljanju pravice do pokojnine v letu 2004 še ni dopolnil 50 let in 6 mesecev starosti, je sodišče pravilno ugotovilo, da ne glede na delo v policiji v smislu navedenih določb ZPol in ZPIZ-1 ni izpolnjeval pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Ker je uveljavljal pravico do starostne pokojnine v letu 2004, neutemeljeno očita sodišču nepravilno uporabo kasnejšega zakona, saj so navedene določbe 404. člena ZPIZ-1 veljale že vse od leta 2001 dalje.

11. Glede na navedeno revizijski razlogi niso podani. Zato je sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.