Jedro

Okoliščina, da je namesto prejeminika datum vročitve zapisal vročevalec pomeni, da vročilnica, ki predstavlja javno listino, v tem delu ni pravilno izpolnjena, nikakor pa ne pomeni, da takšna vročilnica ne more predstavljati enega izmed dokaznih sredstev za ugotavljanje datuma vročitve.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

: S sklepom je sodišče prve stopnje ponovno zavrglo dolžnikov ugovor. Dolžniku je naložilo, da povrne upnici stroške v višini 42.451,20 SIT, v roku 8 dni. Zoper sklep se pritožuje dolžnik. Predlaga, da se pritožbi ugodi, izpodbijani sklep pa razveljavi in zadevo vrne v vsebinsko obravnavanje. Poudarja, da vročilnica ni bila izpolnjena v skladu z določbo 149. člena ZPP, ker je datum vročitve naknadno in ne na kraju vročitve na vročilnico vpisal poštar M. C.. Trditev priče A. R., da je nemogoče, da bi se tekom delovnega dneva datum na poštnem žigu spreminjal, je neprepričljiva in neresna. Če je namreč datum nastavljiv, ga je mogoče premakniti. Netočna in v nasprotju z določbo 149. člena ZPP je tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da datum odtisnjen na povratnici vselej odraža pravi datum vročitve. Člen 149/IV ZPP namreč izrecno določa, da se v primeru, ko je v vročilnici netočno zapisan dan vročitve, šteje, da je vročitev opravljena tistega dne, ko je bilo pisanje naslovniku dejansko vročeno. Iz vročilnice, ki se nahaja v sodnem spisu z označbo RR 47979 801 5 SI je razvidno, da naj bi bila vročilnica sodišču vrnjena 13.5.2003, kar pa je nemogoče in je pravilen datum 23.5.2003, to pa je dan po vročitvi, kar potrjuje trditev dolžnika, da je sklep prejel 22.5.2003, v zvezi z izpovedbo priče M. C., da sodišče v Novem mestu po opravljeni vročitvi sodne pošiljke preko pošte v Straži vročilnico o opravljeni vročitvi dobi vrnjeno naslednji dan po opravljeni vročitvi. Dopis Pošte Slovenije d.o.o., PE Novo mesto z dne 3.2.2004 se ne nanaša na vročitev spornega sklepa o izvršbi, saj je v dopisu priporočena pošiljka citirana drugače, kot je označena na vročilnici v sodnem spisu, kjer nosi označbo RR 47979 801 5 SI. Pritožba ni utemeljena. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo dejanske okoliščine v zvezi s sporno vročitvijo sklepa o izvršbi dolžniku. Da je bil sklep o izvršbi dejansko vročen dolžniku že dne 21.5.2003 izhaja iz skladnih in dovolj prepričljivih izpovedb zaslišanih prič poštarja M. C. in poštne delavke A. R., na katere je sodišče prve stopnje lahko oprlo svojo odločitev, s katerim je zavrglo kot prepozen ugovor dolžnika. Pritožbene trditve, da naj bi delavka nastavila nepravilen datum na žigu, niso dokazno z ničemer podprte in predstavljajo lahko le ugibanje, ki ne more predstavljati podlage za dokazno oceno o spornem vprašanju. Enako velja za pritožbene očitke, ki se nanašajo na izpovedbo priče M. C., ki naj bi po pavšalnih pritožbenih zatrjevanjih zapisal napačen datum na vročilnici in dostavni knjigi. Pritožnik ima sicer prav, ko se sklicuje na določbo 1. odstavka 149. člena ZPP, po kateri mora prejemnik sam zapisati z besedo na vročilnici dan prejema. Okoliščina, da je namesto prejemnika datum vročitve zapisal vročevalec, pomeni, da vročilnica, ki predstavlja javno listino, v tem delu ni pravilno izpolnjena, nikakor pa ne pomeni, da takšna vročilnica ne more predstavljati enega izmed dokaznih sredstev za ugotavljanje datuma vročitve, kot zmotno meni pritožnik in še manj, da se v takšnem primeru, ne bi moglo ugotavljati, kdaj je bila pošiljka dejansko vročena. Če je po določbi 6. odstavka 149. člena ZPP mogoče ugotavljati dejanski dan vročitve v primeru, če je v vročilnici prejemnik netočno vpisal dan vročitve, je tudi mogoče dokazovati, da datum, ki ga sicer ni zapisal prejemnik temveč vročevalec, ustreza dejanskemu dnevu vročitve (logična razlaga navedene zakonske določbe - a minori ad maius). In nadalje - če je po določbi 7. odstavka 149. člena ZPP mogoče dokazovati dejansko vročitev celo v primeru, če se vročilnica izgubi, je še toliko bolj mogoče dokazovati dejanski datum vročitve, če je vročilnica nepravilno izpolnjena (tudi logična razlaga a maiori ad minus). Torej, tudi če, kot v spornem primeru, vročevalec namesto prejemnika zapiše z besedo na vročilnici dan prejema, je glede na citirano zakonsko določbo mogoče dokazovati in dokazati, da dejanski dan vročitve ustreza zapisu na vročilnici. Takšno dokazno aktivnost pa je opravilo sodišče prve stopnje tudi na podlagi zaslišanja navedenih prič, ki sta potrdili, da je bil sklep o izvršbi dolžniku vročen 21.5.2003 in ne dan kasneje, kot trdi dolžnik. Tudi pritožbeno sodišče sprejema kot življenjsko oz. izkustveno dovolj prepričljiv zaključek, da že datum na poštnem žigu, ki se nastavi vsak dan znova že ob začetku delovnega časa, izkazuje tudi datum dejanske vročitve pošiljke. Tudi okoliščina, da je na vseh mestih, predvidenih za vpisovanje datuma vročitve (na vročilnici v rubriki datum vročitve, na poštnem žigu na vročilnici in v dostavni knjigi) vpisan enak datum - 21.5.2003, ne dopušča dvoma o dejanskem datumu vročitve, ki je skladen z zapisanim. Glede na takšne povsem evidentne okoliščine tudi ni pomembno, da v dopisu z dne 3.2.2004 Pošta Slovenije, PE Novo mesto očitno nepravilno navaja številko sporne pošiljke, o kateri je sodišče prve stopnje zaprosilo za podatke o vročitvi. Podobno je na prvi strani vročilnice sodišče prve stopnje napačno odtisnilo žig - 13.5. 2003, kot datum prejema vročilnice, vendar pa tudi ta očitna napaka, ne more predstavljati podlage za zaključek, za kakršnega se zavzema pritožnik, da naj bi namreč sodišče prve stopnje prejelo vročilnico dan po dejanski vročitvi - dne 23.5.2003. Ob povedanem je sodišče druge stopnje zavrnilo pritožbo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Ugotovilo namreč tudi ni nobene kršitve procesnega značaja, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (2. točka 1. odstavka 365.člena ZPP v zvezi s 353. členom in 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).