Jedro

Ureditvena začasna odredba je omejena le na nujne primere, ko je z vidika zagotavljanja otrokove koristi dejanska situacija takšna, da otroku grozi nasilje ali težko nadomestljiva škoda, zaradi česar je potrebno ukrepati že pred izdajo končne odločbe in z začasno odredbo zavarovati otrokov položaj.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje (prvo sodišče) je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlagateljičin predlog za izdajo začasne odredbe, s katerim je merila na začasno spremembo odločitve o stikih med nasprotnim udeležencem ter hčerkama udeležencev postopka.

2. Zoper sklep se pritožuje predlagateljica, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena ZPP in predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni izpodbijani sklep tako, da ugodi predlogu za izdajo začasne odredbe. V pritožbi povzema navedbe iz svojega predloga. Trdi, da prvo sodišče ni upoštevalo koristi otrok. Deklici se po stikih vračata razburjeni in pod stresom. Dokazna ocena prvega sodišča je nepopolna, saj ni upoštevalo metodološkega napotka iz 8. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Sklicuje se na posamezne sodbe pritožbenega sodišča v zvezi z dokazno oceno. Predlagateljica je v svoji izpovedbi navedla razloge za izdajo začasne odredbe. Prvo sodišče ni pojasnilo, zakaj ne verjame izpovedbi predlagateljice. Sodišče se ni opredelilo do izjav učiteljic na Osnovni šoli ... Stiki med tednom so za deklici obremenjujoči in škodljivi ter si jih deklici ne želita, poleg tega pa se ne izvajajo kvalitetno. Dosedanji obseg stikov brez ustrezne starševske komunikacije ter brez spoštovanja želja deklic ni v njuno korist. Otroka nujno rabita primerno bivalno okolje in med tednom, ko se največ dela za šolo, nekonflikten odnos med staršema.

3. Nasprotni udeleženec v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Stiki med nasprotnim udeležencem in hčerkama so bili urejeni s sodbo prvega sodišča P 000/2015-IV z dne 3. 11. 2016. Če je pozneje prišlo do spremenjenih razmer, kot trdi predlagateljica, bodo v primeru izkazanih relevantnih spremenjenih okoliščin stiki zaradi varstva koristi otrok urejeni na novo z meritorno odločitvijo v tem postopku (četrti odstavek 421. člena ZPP). Regulacijska začasna odredba o začasni ureditvi stikov še pred koncem postopka pa lahko pride v poštev le v izjemnih primerih.

6. Prvo sodišče je pravilno upoštevalo, da je ureditvena začasna odredba izjemen ukrep, pri katerem je treba standard težko nadomestljive škode razlagati restriktivno. Ureditvena začasna odredba je omejena le na nujne primere, ko je z vidika zagotavljanja otrokove koristi dejanska situacija takšna, da otroku grozi nasilje ali težko nadomestljiva škoda, zaradi česar je potrebno ukrepati že pred izdajo končne odločbe in z začasno odredbo zavarovati otrokov položaj. Predlagateljica bi morala z verjetnostjo izkazati, da je začasna odredba o spremenjeni ureditvi stikov nujna zaradi konkretne ogroženosti hčerk udeležencev postopka zaradi grozečega nasilja ali težko nadomestljive škode.

7. Namen začasne odredbe ni v tem, da bo v primeru nesoglasij med staršema glede izvrševanja starševskih obveznosti v času stikov predstavljala sredstvo za urejanje stikov med otrokom in nerezidenčnim staršem še pred koncem rednega postopka iz četrtega odstavka 421. člena ZPP. Pretežni del predlagateljičinih navedb v pritožbi (in v predlogu za izdajo začasne odredbe) se nanaša na domnevno neustrezno ravnanje nasprotnega udeleženca v okviru izvrševanja roditeljske pravice (starševske skrbi). Vprašanje, kako nasprotni udeleženec izvršuje starševske obveznosti v času stikov ter ali bi jih lahko opravljal drugače in bolje, ni relevantno za postopek zavarovanja. Predlagateljičine trditve o funkcioniranju hčerk v času stikov, (ne)angažiranju nasprotnega udeleženca glede šolskih obveznosti otrok, njegovih neustreznih vzgojnih metodah, da deklici po preselitvi nasprotnega udeleženca k partnerki nimata svoje sobe ipd. merijo na vprašanja, ki presegajo okvir odločanja o izdaji začasne odredbe, saj sodijo na področje meritornega odločanja o utemeljenosti predloga za spremembo veljavne ureditve stikov med nasprotnim udeležencem in hčerkama.

8. Predlagateljica ni izkazala, da bi bili deklici ogroženi, zaradi česar bi bilo treba stike začasno urediti na novo že pred meritorno odločitvijo. Nasprotni udeleženec s svojim ravnanjem ne ogroža hčerk, kot izhaja iz skladnih in prepričljivih razlogov izpodbijanega sklepa, s katerimi se pritožbeno sodišče strinja ter se v izogib ponavljanju sklicuje nanje. Deklici zaradi stikov z nasprotnim udeležencem nista pod stresom oziroma obremenjeni, kot je razvidno iz prepričljivih ugotovitev prvega sodišča. Njuna čustvena prizadetost je glede na podatke spisa očitno predvsem posledica močno konfliktnega odnosa med njunima staršema. Sklicevanje predlagateljice na posamezne sodbe pritožbenega sodišča z vidika potrebne dokazne ocene je neutemeljeno že zato, ker je pri odločanju o začasnih odredbah dokazni standard znižan na stopnjo verjetnosti, temu pa sta podvržena tako izvajanje dokazov kot dokazna ocena. Prvo sodišče je pojasnilo, zakaj je izpoved nasprotnega udeleženca prepričljivejša od izpovedbe predlagateljice, z njegovo oceno pa se strinja tudi pritožbeno sodišče ter je predlagateljičine pritožbene trditve ne omajejo. V prid zaključku, da predlagateljica ni izkazala drugega pogoja za izdajo začasne odredbe, je tudi mnenje CSD, da ne vidi razlogov za takojšnjo spremembo stikov (v zvezi s predlagano začasno odredbo). Tudi iz izjav učiteljic, ki jih je predložila predlagateljica, ne izhaja, da bi bili hčerki ogroženi, zato jim prvo sodišče, konkludentno izraženo, utemeljeno ni pripisalo relevantnega pomena. Konflikten odnos med staršema ne more predstavljati utemeljenega razloga za predlagano začasno odredbo.

9. Ker uveljavljani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno ter potrdilo izpodbijani sklep prvega sodišča (2. točka 365. člena ZPP).