Jedro

Pravna oseba, kot je dolžnik, mora izkazati skrbnost in se organizirati na način, da zagotovi tekoče delo in sprejem sodnih pošiljk.

Zakoniti zastopnik dolžnika je imel od odhoda iz Slovenije 30. 1. 2020 do puščenega obvestila 10. 3. 2022 več kot 2 leti časa, da bi poskrbel za prejemanje pošte. To bi lahko zagotovil iz Rusije s pomočjo sodobnih tehničnih sredstev, tudi pooblastilo.

Sodišče prve stopnje je dolžniku pravilno očitalo krivdo, nevestno ravnanje, ko ni poskrbel, da bi seznanil s pisanjem, čeprav bi to lahko storil.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Dolžnik je dolžan v roku 8 dni po vročitvi tega sklepa povrniti upniku 746,64 EUR stroškov tega pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. dne po vročitvi tega sklepa dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo predlog dolžnika za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi z dne 8. 3. 2022 in ostalih sklepov v postopku (I. točka izreka). Dolžniku je naložilo, da je dolžan v roku 8 dni povrniti upniku 559,98 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi. V presežku je zavrnilo zahtevo za povračilo stroškov (II. točka izreka). Sklenilo je še, da dolžnik sam trpi svoje stroške predloga za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti (III. točka izreka). Iz vročilnice za sklep o izvršbi z dne 8. 3. 2022 je ugotovilo, da je vročevalec 10. 3. 2022 v hišnem predalčniku dolžnika pustil obvestilo kje je pismo z navedbo roka 15 dni, v katerem ga mora prevzeti. Ta rok je potekel 25. 3. 2022. Sodna pošiljka je bila naslovljena na gospodarsko družbo, ki se ji pisanja vročajo na naslovu, ki je vpisan v register. Zakoniti zastopnik gospodarske družbe je dolžan delo organizirati tako, da poteka nemoteno. To vključuje tudi sprejemanje pošte, ki je naslovljena na družbo, ki jo zastopa. Obvestilo o poskusu vročitve je bilo dolžniku puščeno na pravilnem naslovu, dolžnik pisanja v odrejenem roku ni prevzel. Dolžnik za dvig pisanj ni poskrbel po svoji krivdi, kar izhaja neposredno iz njegovih trditev.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo dolžnik po pooblaščenki iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da je sodišče prezrlo, da za nastop fikcije ni dovolj oziroma ni odločilno le to kdaj je bilo naslovniku puščeno obvestilo o prispelem pisanju in iztek 15-dnevnega roka, ampak je bistveno, da naslovnik takšno obvestilo dejansko prejme oziroma je mogoče vročitev s fikcijo šteti kot pravilno le, da je opravljena na naslovu dejanskega prebivališča oziroma v predmetni zadevi na naslovu, kjer dolžnik dejansko opravlja dejavnost oziroma se tam dejansko nahaja kdo, ki je upravičen prevzeti oziroma sprejeti sodno pisanje. Dolžnik je pojasnil, da na naslovu ... ni opravljal dejavnosti in ni potekalo poslovanje, torej se tam ni nahajal nihče za dolžnika, ki bi mu bilo mogoče pisanja pravilno vročiti. Na navedenem naslovu ni bilo puščeno obvestilo o prispelem pisanju z ustreznim opozorilom. Četudi bi se tekom postopka izkazalo, da je bilo z ustreznim opozorilom opremljeno obvestilo o poskusu vročitve dejansko puščeno na naslovu ..., zagotovo ni bilo puščeno na pravilnem naslovu, saj dolžnik na tem ni opravljal dejavnosti in tam ni potekalo poslovanje niti se ni nahajal nihče za dolžnika, ki bi mu bilo mogoče pisanja pravilno vročiti. Kolikor bi bilo obvestilo dejansko puščeno v hišnem predalčniku, bi se tam moralo nahajati še sedaj, pa se ne, saj zakoniti zastopnik dolžnika in edini družbenik ni bil v Sloveniji že od januarja 2020, prav tako nima zaposlenih oziroma nobene osebe, ki bi bila pooblaščena za sprejem oziroma dvig pisanj, niti takšne osebe ni bilo v predmetnem obdobju, na tem naslovu pa niti sedaj niti v predmetnem obdobju ni imel zagotovljenega praznjenja poštnega nabiralnika. Četudi bi bilo obvestilo dejansko puščeno v hišnem predalčniku, ga je kvečjemu odstranil nekdo, ki za to ni bil pooblaščen in iz tega razloga ni mogoče izhajati, da je bila vročitev pravilno opravljena s fikcijo, saj se dolžnik z obvestilom, še manj s pisanjem ni mogel pravočasno seznaniti in so bile kršene njegove ustavno zagotovljene pravice. Dolžnik je predlagal izvedbo dokaza z zaslišanjem prič A. A. in B. B., vendar je sodišče neutemeljeno zavrnilo izvedbo dokaza. Priči bi vedeli izpovedati o tem, da se v hišnem predalčniku ne nahaja obvestilo niti sodno pisanje, čeprav ga ni prevzela niti dolžnik niti druga za to ustrezno pooblaščena oseba. Edinemu družbeniku in zakonitemu zastopniku dolžnika je prejšnja viza za vstop v Slovenijo oziroma Schengensko območje potekla 17. 10. 2021, nove vize pa v zadnjem letu in pol zaradi vojne med Rusijo in Ukrajino ni mogel dobiti. Iz navedenega jasno izhaja, da dolžniku ni mogoče očitati, da ni poskrbel za praznjenje poštnega nabiralnika oziroma da ni pooblastil druge osebe za vročanje, saj tega brez lastne krivde ni mogel storiti. Upoštevati je potrebno, da ne moreš za to kar nekoga angažirati, saj je v prvi vrsti potrebna pripravljenost osebe sprejeti odgovornost, prav tako ta oseba potrebuje pooblastilo. Nobena od navedenih oseb se v zvezi s tem ni bila pripravljena angažirati. Ne drži, da dolžnik za dvig pisanj ni poskrbel po svoji krivdi in da naj bi to izhajalo neposredno iz njegovih trditev.

3. Upnik v odgovoru na pritožbo po pooblaščenki navaja, da je bilo obvestilo o poskusu vročitve sodnega pisanja dolžniku 10. 3. 2022 puščeno v hišnem predalčniku na naslovu, ki je registriran poslovni naslov, kjer ima hišni predalčnik. Dolžnik za dvig pisanja ni poskrbel po svoji krivdi, kar neposredno izhaja iz dolžnikovih trditev. Ob zavedanju, da se zaradi odsotnosti zakonitega zastopnika dolžnika lahko nabira pošta v nabiralniku ali izven njega, bi moral poskrbeti za zagotovitev rednega praznjenja poštnega predalčnika, česar ni storil. Okoliščine, da dolžnik nima zaposlenih, da se poštni naslov nahaja v tuji stavbi in da se družbenik in poslovodja dolžnika že dlje časa nahaja v tujini, ne pomenijo, da je dolžnik prost obveznosti prevzemanja pisanj na registriranem poslovnem naslovu ali da ga v zvezi s tem ne morejo doleteti negativne posledice. Dolžnik ni zatrjeval, da sta bili priči zadolženi za praznjenje hišnega predalčnika na njegovem naslovu, da bi lahko potrjevali, da dolžnik ne bi prejel obvestila o neuspeli vročitvi. Dolžnik sam navaja, da se na njegovem poslovnem naslovu nahaja hišni predalčnik, ki ga nihče ni praznil in ga še vedno nihče ne prazni. Družba mora ukreniti vse potrebno, da je mogoče vročiti pisanja na naslovu, ki je naveden kot sedež v sodnem registru. Očitno je, da dolžnik za navedeno še vedno ni poskrbel. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Dolžnik neutemeljeno sodišču prve stopnje: (-) da se sploh ni oziroma se ni v zadostni meri opredelilo do njegovih trditev, da pogoji za nastop fikcije vročitve niso izpolnjeni, (-) da se ni v zadostni meri oziroma se sploh ni opredelilo do trditev, da na naslovu niti sedaj in v predmetnem obdobju ni opravljal dejavnosti in tam v predmetnem obdobju ni potekalo poslovanje, torej da se tam ni nahajal nihče za dolžnika, ki bi mu bilo mogoče pisanja pravilno vročiti, da na tem naslovu ni imel zagotovljenega praznjenja poštnega nabiralnika oziroma ga nihče ni obvestil, da bi se nahajala kakšna sodna pisanja oziroma da bi bila zanj puščena ustrezna obvestila o poskusu vročitve, (-) da zgolj pavšalno navaja, da so nepomembne trditve dolžnika, da edini družbenik in zakoniti zastopnik ni bil v Sloveniji že od 30. 1. 2020 dalje, da dejansko živi v Rusiji, (-) da je obrazložitev nekonkretizirana in da odločitve ni mogoče preizkusiti, (-) da ni konkretizirano navedlo iz katerih trditev naj bi izhajalo, da za dvig pisanj ni poskrbel po svoji krivdi. Sodišče prve stopnje se je zadosti opredelilo do trditev dolžnika (za katere sicer meni, da so pravno pomembne) s tem, ko jih je označilo kot pravno nepomembne (38. točka obrazložitve sklepa). Ali je stališče materialnopravno pravilno je stvar pritožbenega preizkusa v nadaljevanju.

6. Prav tako ne držijo pritožbeni očitki sodišču prve stopnje: (-) da je zavrnilo izvedbo predlaganih dokazov brez konkretne obrazložitve, (-) da je storilo bistveno kršitev določb postopka, (-) da je predlagal zaslišanje svojega zakonitega zastopnika in priče A. A., vendar se sodišče do teh ni opredelilo in ni konkretizirano pojasnilo zakaj teh dokazov ni izvedlo, (-) da ni konkretizirano pojasnilo razlogov, da je zavrnilo predlagane dokaze z zaslišanjem zakonitega zastopnika dolžnika, ogled na kraju samem, zaslišanje prič B. B. in A. A., (-) da je zgolj pavšalno navedlo, da zato, ker so bili sklep o izvršbi in nadaljnji sklepi pravilno vročeni v skladu s pravili o vročanju s fikcijo in da izvedba predlaganih dokazov ni bila potrebna, (-) da je takšna obrazložitev pavšalna in nekonkretizirana ter se je ne da preizkusiti, (-) da ne gre spregledati, da so dokazi namenjeni ravno temu, da se dokaže, da sklep o izvršbi in nadaljnji sklepi dolžniku niso bili pravilno vročeni v skladu s pravili o vročanju s fikcijo. Tudi glede teh očitkov velja, da je dolžnik predlagal dokaze v potrditev pretežnega dela njegovih trditev, ki jih je sodišče štelo za pravno nepomembne (38. in 41. točka obrazložitve sklepa). Za takšne trditve sodišču ni treba izvajati dokazov. Ali je bila odločitev o pravno nepomembnih trditvah in posledično neupoštevnih dokazih pravilna, je ponovno stvar pravilne uporabe materialnega prava, o čemer več v nadaljevanju.

7. V dejanskih okoliščinah te zadeve, kot bodo obravnavane, dolžnik neutemeljeno očita sodišču prve stopnje bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, da ni prišlo do dejanske vročitve in da je kršena pravica do seznanjenosti s postopkom.

8. Sodišče prve stopnje je iz obvestila o vročitvi sklepa o izvršbi ugotovilo, da je vročevalec 10. 3. 2022 v hišnem predalčniku dolžnika pustil obvestilo kje je pismo z navedbo roka 15 dni, v katerem ga mora prevzeti, da je ta rok potekel 25. 3. 2022, da je bila sodna pošiljka naslovljena na gospodarsko družbo, da je bilo obvestilo o poskusu vročitve dolžniku puščeno na pravilnem naslovu, dolžnik pisanja v odrejenem roku ni prevzel (37. točka obrazložitve sklepa).

9. V skladu s prvim v zvezi s četrtim odstavkom 224. člena ZPP in 15. členom ZIZ mora dolžnik izpodbiti dokazni pomen javne listine, v tem primeru obvestila o opravljeni vročitvi, kot je pravilno razlagalo sodišče prve stopnje (37. točka obrazložitve sklepa).

10. Dolžnik se na večih mestih v pritožbi ukvarja z upnikovimi trditvami v odgovoru na dolžnikov predlog, ne z zaključki sodišča prve stopnje. To so dolžnikove navedbe: (-) da ne drži, da naj bi bilo mogoče na podlagi dolžnikovih navedb kot nesporno zaključiti, da je poslovno sodeloval z upnikom in da naj bi na območju Slovenije dejansko posloval na naslovu ..., (-) da ne drži navedba, da ni podal konkretnih trditev oziroma razlogov o tem, da ni prejel obvestila o poskusu vročitve, (-) da se kot neresnične izkažejo navedbe v obrazložitvi, da naj bi dolžnik domneval, da verjetno naj ne bi prejel obvestil, znanka zakonitega zastopnika dolžnika (mišljena B. B.) pa naj bi kot priča potrdila, da sodnih pisanj, ne obvestila, v poštnem nabiralniku ne bi bilo videti, (-) da so netočne navedbe v sklepu, da dolžnik v predlogu naj ne bi zatrjeval, da v obvestilu ugotovljena dejstva niso resnična ali da je samo obvestilo nepravilno sestavljeno, (-) da ne drži, da dolžnik ni zatrjeval, da ne bi mogel pooblastiti druge osebe za sprejem oziroma dvig pisanj, (-) da je nesmiselna pripomba, da bi lahko dolžnik angažiral g. Natalio ali lastnika objekta za prevzem pisanj. Ker to niso bila stališča sodišča prve stopnje, temveč upnika, pritožbene navedbe v tej smeri niso pravno pomembne.

11. Neupoštevne novote so dolžnikove navedbe: (-) da je zakoniti zastopnik dolžnika januarja 2020 opravil razgovor za zaposlitev osebe, ki bi zanj opravljala računovodske storitve in imela pooblastila za poslovanje ter za sprejem pošiljk, (-) da je zakoniti zastopnik predvideval, da se bo lahko v Slovenijo vrnil kmalu in uredil vse potrebno v zvezi z zaposlitvijo osebe in da je v vmesnem času hranil dokumentacijo zanj A. A., ki je imel v preteklosti pogodbo z dolžnikom, vendar je bila odpovedana leta 2019, (-) da je zakoniti zastopnik dolžnika načrtoval zaposlitev osebe, ki bo poskrbela za poslovanje oziroma za vse potrebno, (-) da se je kmalu po vrnitvi edinega zastopnika v Rusijo pričela epidemija koronavirusa in se ni mogel vrniti v Slovenijo kot je predvideval, saj so bila potovanja prepovedana, (-) da je zakoniti zastopnik imel v predmetnem obdobju še težave v Rusiji s poslovanjem in ni mogel zapustiti Rusije, hkrati ni imel razloga za skrb, saj je vedel, da ima obveznosti poravnane, (-) da ni mogel dobiti nove vize v zadnjem letu in pol zaradi vojne med Rusijo in Ukrajino, (-) da so bile podane izredne okoliščine, najprej epidemija, nato vojna, (-) da se nobena od oseb ni bila pripravljena angažirati. Te trditve je sicer podal v pripravljalni vlogi z dne 6. 6. 2023, katero pa je vložil samoiniciativno po tem, ko mu je sodišče prve stopnje vročilo odgovor upnika s spremnim dopisom z dne 8. 5. 2023. V tem dopisu sodišče prve stopnje ni pozvalo dolžnika k oddaji pripravljalne vloge, torej mu je odgovor upnika vročilo zgolj v vednost. Vlogo je poslal 6. 6. 2023 medtem, ko je v predlogu za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti zatrjeval, da je za izvršilni postopek izvedel šele 20. 3. 2023 od C. C. Torej je vlogo z dodatnimi trditvami vložil skoraj 3 mesece po tem, ko se je seznanil s postopkom oziroma sklepom o izvršbi. V skladu s tretjim odstavkom 42. člena ZIZ lahko stranka razveljavitev potrdila predlaga v tridesetih dneh, odkar se je seznanila z izdano sodno odločbo. Zato so bile trditve dolžnika že v pripravljalni vlogi prepozne in jih sodišče prve stopnje pravilno ni upoštevalo. Posledično jih ni upoštevalo sodišče druge stopnje, skupaj z enakimi pritožbenimi navedbami (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi z 286. členom ZPP in 15. členom ZIZ). Nenazadnje pa tudi sicer in podredno te navedbe ne konstituirajo upravičenega razloga za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi. V nadaljevanju je pojasnjeno kako bi moral in mogel ukrepati zakoniti zastopnik dolžnika glede prejemanja pošte.

12. Sodišče prve stopnje je povzelo dolžnikove trditve in te v bistvenem ponavlja v pritožbi: (-) da edini družbenik in zakoniti zastopnik dolžnika ni bil v Sloveniji od 30. 1. 2020 dalje, (-) da dejansko živi v Rusiji, (-) da se na registriranem poslovnem naslovu ni nahajala nobena oseba, kateri bi bilo mogoče vročiti sodno pisanje, (-) da je stavba na registriranem poslovnem naslovu v lasti tretje osebe, (-) da dolžnik na tem naslovu ne posluje in ne opravlja svoje dejavnosti (38. točka obrazložitve sklepa). To, da na naslovu ni bilo zakonitega zastopnika niti pooblaščene osebe, za sodišče prve stopnje ni bilo sporno, pač pa je v zvezi s tem ravnanjem dolžnika ugotovilo njegovo krivdno opustitev (39. in 40. točka obrazložitve sklepa).

13. Dolžnik neutemeljeno izpodbija zaključek sodišča prve stopnje, da se je bil dolžan organizirati tako, da poteka sprejemanje pošte nemoteno in da za dvig pisanj ni poskrbel po svoji krivdi (39. in 40. točka obrazložitve sklepa). Pravna oseba, kot je dolžnik, mora izkazati skrbnost in se organizirati na način, da zagotovi tekoče delo in sprejem sodnih pošiljk.1 Upnik v odgovoru na pritožbo utemeljeno navaja, da se je moral zakoniti zastopnik dolžnika zavedati, da se zaradi njegove odsotnosti lahko nabira pošta v nabiralniku. To se nanaša tudi na pomembna pisanja, kot je sodni sklep o izvršbi.

14. Prav tako dolžnik neutemeljeno navaja: (-) da je edinemu zakonitemu zastopniku potekla prejšnja viza za vstop v Slovenijo oziroma Schengensko območje 17. 10. 2022, (-) da mu ni mogoče očitati, da ni poskrbel za praznjenje poštnega nabiralnika oziroma pooblastiti druge osebe, (-) da tega brez lastne krivde ni mogel, (-) da so netočne navedbe sodišča, da za dvig pisanj ni poskrbel po svoji krivdi in da naj bi to izhajalo neposredno iz trditev, (-) da je potrebna pripravljenost osebe sprejeti odgovornost, prav tako potrebuje ustrezno pooblastilo, (-) da ni bilo po njegovi krivdi, da ni imel zagotovljenega praznjenja hišnega predalčnika, ampak zaradi okoliščin, na katere ni imel vpliva.

15. Zakoniti zastopnik dolžnika je imel od odhoda iz Slovenije 30. 1. 2020 do puščenega obvestila 10. 3. 2022 več kot 2 leti časa, da bi poskrbel za prejemanje pošte. To bi lahko zagotovil iz Rusije s pomočjo sodobnih tehničnih sredstev, tudi pooblastilo. Za tako dolgo časovno obdobje dolžnik ni zatrjeval nepričakovanih in neodvrnljivih okoliščin, da ne bi mogel urediti prejemanje pošte. Izhajajoč iz skrbnosti dolžnika kot pravne osebe in organiziranja na način, da zagotovi tekoče delo in sprejem sodnih pošiljk, je sodišče prve stopnje pravilno označilo pretežni del trditev dolžnika za pravno nepomembne in zanje ni rabilo izvajati dokazov (drugi odstavek 287. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

16. Dolžnik še ponavlja trditev iz predloga, da mu ni bilo puščeno obvestilo o prispelem pisanju z ustreznim opozorilom in dodaja, da četudi bi mu bilo z ustreznim opozorilom opremljeno obvestilo o poskusu vročitve dejansko puščeno na naslovu, to ni pravilen naslov in da bi se moralo nahajati še sedaj, pa se ne, da ga je iz predalčnika kvečjemu odstranil nekdo, ki za to ni bil pooblaščen. Kot dokaz je ponovno predlagal zaslišanje zakonitega zastopnika, prič A. A., B. B. in ogled na kraju. Glede zaslišanja priče B. B. je dolžnik v predlogu zatrjeval, da se je ta dne 22. 3. 2022 (torej 12 dni po poskusu vročitve) na prošnjo zakonitega zastopnika oglasila na naslovu in da v poštnem nabiralniku pisanj ni bilo videti. Vendar ta trditev ne more biti utemeljena, saj je dolžnik hkrati zatrjeval, da je za izvršilni postopek izvedel šele 20. 3. 2023 od C. C. (1 leto po poskusu vročitve) in da za pisanja ni vedel niti ni mogel vedeti ter da mu Č. Č. do 1. 4. 2022 ni omenil, da bi zoper dolžnika tekel kakšni postopek pred sodiščem. Torej do 1. 4. 2022 (dejansko pa do 20. 3. 2023, ko je srečal C. C.) po njegovih trditvah ni imel razloga za prejem pisanj in posledično ne razloga, da bi prosil B. B., da bi se oglasila na naslovu in preverjala nabiralnik. Sodišče prve stopnje pravilno ni izvedlo dokaza z zaslišanjem omenjene priče. Za zaslišanje priče A. A. je dolžnik zatrjeval, da ga je predlagal v zvezi s tem, da v predmetnem obdobju na naslovu ni bilo zakonitega zastopnika in edinega družbenika niti druge osebe, ki bi bila pooblaščena za sprejem oziroma dvig pisanj in da ni prejel obvestila. Kot je bilo že ugotovljeno, za sodišče prve stopnje ni bilo sporno, da na naslovu ni bilo zakonitega zastopnika niti pooblaščene osebe, pač pa je v zvezi s tem ravnanjem dolžnika ugotovilo njegovo krivdno opustitev (39. in 40. točka obrazložitve sklepa). Predlagani ogled na kraju samem ni bil primeren dokaz za ugotovitev ali je bilo eno leto prej puščeno obvestilo. Za pravilnost fikcije vročitve je bistveno ali je bilo obvestilo puščeno2 10. 3. 2022, ne kakšno je bilo stanje eno leto kasneje. Tudi (samo) s predlaganim dokazom lastnega zaslišanja, s katerim bi lahko potrdil svoje trditve o nepuščenem obvestilu o prispeli pošiljki v hišnem predalčniku, zakonske domneve o resničnosti takšnih dejstev iz vročilnice ne more ovreči. Če bi že (samo) dokaz z zaslišanjem stranke, s katerim ta dokazuje zatrjevanja o neresničnosti dejstev, izhajajočih iz javne listine, lahko izpodbila takšno zakonsko domnevo, bi bilo to v nasprotju z namenom, zaradi katerega je ZPP takšno dokazno moč javnim listinam sploh določil. Ta je določil takšno dokazno pravilo ravno zaradi zaupanja v nosilce javnih pooblastil, ki je bilo izkustveno potrjeno.3

17. Dolžnik se sklicuje na primer v sodni praksi Vrhovnega sodišča RS II Ips 95/2016, kjer je bistvena razlaga, ki potrjuje pravilnost odločitve sodišča prve stopnje: da izjemna dopustitev fikcije vročitve temelji na izhodišču, da naslovnik ni dvignil pisanja po svoji krivdi, ko mu lahko očitamo nedobroverno ali nevestno ravnanje in ni poskrbel za to, da bi se s pisanjem dejansko seznanil, čeprav bi to lahko storil. Sodišče prve stopnje je dolžniku pravilno očitalo krivdo, nevestno ravnanje, ko ni poskrbel, da bi seznanil s pisanjem, čeprav bi to lahko storil (39. in 40. točka obrazložitve sklepa). Pravilno je zavrnilo predlog dolžnika za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti.

18. Prvi in drugi odstavek 43. člena ZIZ določata, da potrdilo o izvršljivosti da sodišče oziroma organ, ki je odločal o terjatvi na prvi stopnji. Neutemeljeno potrdilo o izvršljivosti iz prejšnjega odstavka razveljavi na predlog ali po uradni dolžnosti s sklepom sodišče oziroma organ, ki ga je izdal. 19. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom ZIZ). Zato je na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

20. Upnikovi stroški za odgovor na pritožbo so bili potrebni za izvršbo po petem odstavku 38. člena ZIZ. Sodišče druge stopnje je upniku priznalo nagrado za odgovor na pritožbo 1000 točk po 7. točki tar. št. 31 Odvetniške tarife, 2 % materialnih stroškov, DDV, skupaj 746,64 EUR. Ni priznalo sodne takse, ker se ta za odgovor na pritožbo ne plača. Odločitev o teku zakonskih zamudnih obresti od priznanih stroškov temelji na Načelnem pravnem mnenju Vrhovnega sodišča RS 1/2006. 1 Sklepi VSL I Cp 2544/2014, VDSS PSP 263/2014, VSK II Ip 504/2013. 2 Tretji in četrti odstavek 142. člena ZPP določata za primer, če vročitev po 140. členu tega zakona ni možna, se osebna vročitev fizični osebi opravi tako, da vročevalec pisanje izroči sodišču, ki je vročitev odredilo, če gre za vročitev po pošti, pa pošti v kraju njegovega stanovanja, v hišnem ali izpostavljenem predalčniku oziroma na vratih stanovanja pa pusti obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje, in rok 15 dni, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti. Na obvestilu in na pisanju, ki bi ga moral vročiti, vročevalec navede vzrok za takšno ravnanje in dan, ko je obvestilo pustil naslovniku, ter se podpiše. Vročitev po prejšnjem odstavku se šteje za opravljeno z dnem, ko naslovnik pisanje dvigne. Namesto naslovnika lahko pisanje dvigne oseba, ki jo je naslovnik na pošti pooblastil kot pooblaščenca za dvig pisanj, če je pooblastilo deponirano na pošti in se ta oseba na pošti identificira z osebnim dokumentom s fotografijo. Ta oseba na vročilnici poleg svojega podpisa pripiše besedi "po pooblastilu". Če naslovnik pisanja ne dvigne v 15 dneh, se šteje, da je bila vročitev opravljena s potekom tega roka, na kar je treba naslovnika v obvestilu iz prejšnjega odstavka opozoriti. Po preteku tega roka vročevalec pusti pisanje iz prejšnjega odstavka v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika. Če naslovnik nima predalčnika ali je ta neuporaben, se pisanje vrne sodišču, na kar je treba naslovnika v obvestilu iz prejšnjega odstavka opozoriti. V skladu s šestim odstavkom istega člena ZPP se šteje, da je vročitev opravljena osebno stranki, če je pisanje vročeno zakonitemu zastopniku ali pooblaščencu. 3 Sodba VSL I Cpg 413/2013.