Jedro

Drži, da je sodna praksa sicer zadržana do stalnega reguliranja stikov z začasnimi odredbami v primeru nesoglasij med roditeljema, vendar v konkretnem primeru stiki sploh še niso ne določeni ne dogovorjeni. Ker oče trdi, da so mu znatno omejevani in da bi to utegnilo povzročiti odtujevanje ter otežiti vzpostavitev pristnih odnosov, ko bo o stikih končno odločeno, to pa tudi konkretizira, njegov predlog ni nesklepčen.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne temu sodišču v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ex parte zavrnilo tožnikov predlog, da se začasno določijo stiki med njim in njegovo mladoletno hčerko A. A. 2. Proti sklepu se tožnik pritožuje iz vseh predvidenih pritožbenih razlogov s predlogom za njegovo razveljavitev. Sodišču očita, da ga ni zaslišalo in sploh izvedlo nobenega dokaza, vseeno pa zaključi, da ni izkazal pogojev za predlagano začasno ureditev stikov. Meni, da ti pogoji obstajajo, saj materino nasprotovanje ureditvi stikov kvarno vpliva na hčerkin razvoj. Stike ima le občasno in vsakič zanje posebej moleduje, mati pa denimo ne dovoli, da bi hči pri njemu prespala. Vse to, pravi, je v svojem predlogu navedel in ponovno poudarja, da je začasna določitev nujna.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je preuranjeno, torej brez zadostne podlage v dejstvih in tedaj napačno, uporabilo določbo 1. odst. 411. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ko je tožnikov predlog za začasno ureditev stikov med njim in hčerjo zavrnilo. Po navedeni določbi lahko med postopkom v zakonskih sporih in sporih iz razmerij med starši in otroki izda sodišče na predlog stranke ali po uradni dolžnosti začasne odredbe o varstvu in preživljanju skupnih otrok kot tudi začasne odredbe o odvzemu ali omejitvi pravice do stikov oziroma o načinu izvrševanja stikov.

5. Sodišče prve stopnje sicer pravilno poudarja, da je začasna odredba izjemno sredstvo in jo izda le, če ugotovi, da bi brez nje otroku lahko nastala nesorazmerno težko popravljiva škoda ali da bi lahko prišlo do nasilja. Vendar je prestrogo zaključilo, da teh razlogov ni že na podlagi tožnikovih lastnih trditev.

6. Mladoletna hči pravdnih strank bo v januarju prihodnje leto dopolnila štiri leta. Oče trdi, da si že od njenega rojstva prizadeva za redne in pogoste stike z njo, čemur pa mati že ves čas nasprotuje, in sicer kakršnikoli ureditvi stikov oz. kakršnemukoli dogovoru. Trdi, da mu stike preprečuje in otežuje, da jih dovoli le glede na njene lastne potrebe in da nikoli ne dovoli, da bi hči pri njem tudi prespala. Pravi, da mora za vsak stik toženko moledovati in natančno navaja, koliko ur stikov je imel s hčerjo v posameznem mesecu letos.

7. Sodišče prve stopnje za zdaj nima nobene podlage za dvom v te navedbe. Če tožnikove navedbe držijo, pa ni mogoče zaključiti, da se hčerki ne povzroča težko nadomestljiva škoda, saj je na podlagi tožnikovih navedb verjetno, da bi se hči od očeta odtujila oz. se nanj ne navezala, če so stiki popolnoma prepuščeni materini samovolji. Slednja nima pravice, da očetu karkoli "dovoljuje", saj še niti ni odločeno, kdo od njiju je dolžan skrbeti za vzgojo in varstvo njune hčere. Drži, da je sodna praksa sicer zadržana do stalnega reguliranja stikov z začasnimi odredbami v primeru nesoglasij med roditeljema, vendar v konkretnem primeru stiki sploh še niso ne določeni ne dogovorjeni. Ker oče trdi, da so mu znatno omejevani in da bi to utegnilo povzročiti odtujevanje ter otežiti vzpostavitev pristnih odnosov, ko bo o stikih končno odločeno, to pa tudi konkretizira (iz njegovih navedb npr. izhaja, da je imel v mesecu septembru letos le 18 ur stikov s hčerjo), njegov predlog ni nesklepčen.

8. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo ter vrnilo zadevo v nov postopek (3. tč. 365. čl. ZPP). Sodišče prve stopnje naj tožnikov predlog vroči toženki, nato pa naj ugotovi, ali stiki potekajo redno oz. kako, in če ne, zakaj ne, ter po tem ponovno odloči o tožnikovem predlogu.