Jedro

Ker sodišče v pravdnem postopku odloča le v mejah postavljenih zahtevkov, to pa velja tudi za tiste obrambne ugovore, ki so po svoji naravi ofenzivni, je treba procesni ugovor pobota uveljaviti s procesno izjavo o pobotu. Ne zadostuje torej le trditvena podlaga o obstoju in utemeljenosti terjatve.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Izpodbijana sodba

1. Sodišče prve stopnje je s I. točko izreka razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 117566/2017 z dne 7. 12. 2017 v prvem in tretjem odstavku izreka. Z II. točko izreka pa je toženi stranki naložilo, da mora tožeči stranki v osmih dneh plačati 1.953,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3. 9. 2016 do plačila in ji povrniti njene pravdne stroške v znesku 1.057,97 EUR s pripadki.

Pritožba in odgovor na pritožbo

2. Proti tej sodbi se je tožena stranka pravočasno pritožila, kot je navedla, iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje oziroma da samo odloči o zadevi.

3. Tožeča stranka je na pritožbo pravočasno odgovorila. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne in izpodbijano sodbo potrdi. Zahtevala je povrnitev svojih stroškov pritožbenega postopka.

K odločitvi o pritožbi

4. Pritožba ni utemeljena.

Posebnosti postopka v sporih majhne vrednosti

5. Tožbeni zahtevek se nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR. Zato je sodišče ta gospodarski spor vodilo po določbah postopka v sporih majhne vrednosti (495. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju: ZPP). Sodbo, izdano v takem postopku, je mogoče izpodbijati le iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in absolutne bistvene kršitve postopka (prvi odstavek 458. člen ZPP). O pritožbi zoper sodbo je odločila sodnica posameznica (peti odstavek 458. člena ZPP).

Vezanost pritožbenega sodišča na ugotovljeno dejansko stanje in presoja sodišča prve stopnje

6. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, na katere je pritožbeno sodišče vezano na podlagi prvega odstavka 458. člena ZPP, izhaja naslednje dejansko stanje: (1) tožena stranka je pri tožeči stranki naročila popravilo svojega vozila, znamke BMW 520d, (2) tožeča stranka je vozilo popravila, pri tem pa je poškodovala blatnik vozila, (3) zaradi poškodbe blatnika je tožeča stranka toženi stranki priznala popust v višini 217,00 EUR, (4) tožena stranka je vozilo prevzela 22. 7. 2016, (5) tožeča stranka je toženi stranki, upoštevajoč popust v višini 217,00 EUR, izstavila račun št. 1600000326-2 z dne 30. 7. 2016 v znesku 2.382,66 EUR in (6) tožena stranka je račun plačala le delno, in sicer v višini 429,66 EUR, zato je plačilo preostanka tožeča stranka zahtevala v tej pravdi.

7. Na podlagi tako ugotovljenih dejstev je sodišče prve stopnje presodilo, da sta pravdni stranki sklenili podjemno pogodbo (619. - 648. člen Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju: OZ). Ker je ocenilo, da so bili ugovori tožene stranke presplošni, da bi z njimi uspela,1 je tožbenemu zahtevku v celoti ugodilo.

Odgovor na pritožbene očitke

8. Pritožnica je sodišču prve stopnje neutemeljeno očitala, da se ni opredelilo do dejstva, da je tožeča stranka pri izvajanju del poškodovala vozilo tožene stranke. Kot izhaja iz zgoraj povzetih dejstev, je sodišče prve stopnje obstoj tega dejstva izrecno ugotovilo. Ni pa sodišče prve stopnje v tej zvezi upoštevalo trditev in dokazov tožene stranke glede višine škode. Ocenilo je, da jih je tožena stranka s tem, ko jih je podala v svoji zadnji pripravljalni vlogi z dne 15. 5. 2018, glede na določila 451. - 453. člena ZPP, podala prepozno. Te presoje pritožnica ni izpodbijala. Le pavšalno je zatrjevala, da se sodišče prve stopnje s škodo, ki jo je tožena stranka izkazala, ni ukvarjalo. Zato se pritožbeno sodišče do tega (pavšalnega) očitka posebej ne opredeljuje. Hkrati ugotavlja, da so navedbe tožene stranke o višini nastale škode pred sodiščem prve stopnje ostale nekonkretizirane.

9. Tožena stranka v zvezi z zatrjevano terjatvijo iz naslova povrnitve škode tudi ni uveljavljala procesnega pobota, niti ni zatrjevala, da je prišlo do materialnega predpravdnega ali izvenpravdnega pobotanja (312. člen OZ). Ker sodišče v pravdnem postopku odloča le v mejah postavljenih zahtevkov, kar velja tudi za tiste obrambne ugovore, ki so po svoji naravi ofenzivni, je treba procesni ugovor pobota uveljaviti s procesno izjavo o pobotu. Ne zadostujejo torej le trditve o obstoju in utemeljenosti terjatve.2 Zato tožena stranka ne more uspeti s pritožbeno navedbo, da tožeča stranka ne more biti upravičena do poplačila celotne terjatve, če se pri tem ne upošteva terjatev tožene stranke iz naslova povzročene škode na vozilu.

10. S pritožbenimi navedbami, (1) da delnega plačila ni mogoče interpretirati kot pripoznave dolga, (2) da zavrnitev računa niti v teoriji niti v praksi ni nujno povezana z grajanjem napak in (3) da tožena stranka zaradi prekoračitve osem dnevnega roka ni izgubila pravice, da tožbenemu zahtevku nasprotje, pa pritožnica nasprotuje le stališčem tožeče stranke. Ta stališča tožeče stranke je sodišče prve stopnje povzelo le v okviru povzetka navedb pravdnih strank, ni pa na njih oprlo svoje odločitve. S temi pritožbenimi navedbami pritožnica torej ne uveljavlja niti pritožbenega razloga zmotne ugotovitve materialnega prava niti pritožbenega razloga absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Zato se pritožbeno sodišče do teh njenih navedb posebej ne opredeljuje.

11. Glede na zgornje razloge pritožba ni utemeljena. Posledično tudi ni utemeljena zoper stroškovno odločitev.3 Ker pa pritožbeno sodišče niti ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ni zaznalo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (353. člena ZPP).

Stroški pritožbenega postopka

12. Tožena stranka stroškov ni priglasila. Tožeča stranka pa krije sama svoje stroške odgovora na pritožbo, ker ti stroški za postopek niso bili potrebni (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi z prvim odstavkom 155. člena ZPP).

1 Sodišče prve stopnje je toženi stranki očitalo, da ni konkretno navedla, niti kakšna škoda naj bi ji nastala zaradi enodnevne zamude s popravilom vozila, niti kakšna je druga škoda, ki naj bi ji nastala. Poleg tega ji je očitalo, da ni pravočasno navedla, kakšni stroški so ji nastali zaradi poškodbe blatnika. 2 Prim. VSL sodba in sklep I Cpg 148/2010 z dne 1. 6. 2010. 3 Tožena stranka se je na stroške pritožila zgolj posledično. Ker pa s pritožbo ni uspela, je tudi pritožba proti odločitvi o pravdnih stroških neutemeljena.