Jedro

V sodni praksi je bilo že zavzeto stališče, da 43. člen ZSDP-1 z jezikovno, kaj šele teleološko in logično razlagalno metodo ni dopustno interpretirati v nasprotju s temeljnim načelom iz 4. člena ZSDP-1, niti na način, ki bi zaradi neupoštevanja prejetih plač in obračunanih ter plačanih prispevkov, povzročal prikrajšanje. Pomeni, da je tudi v obravnavani zadevi meseca februarja obračunano in izplačano plačo za mesec januar 2018 potrebno všteti v osnovo za odmero denarne dajatve, kot je pravilno in edino sprejemljivo razlogovano v izpodbijani sodbi.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka je dolžna tožnici v 8 dneh povrniti 279,91 EUR stroškov odgovora na pritožbo, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je kot nezakonito odpravilo odločbo tožene stranke št. ... z dne 21. 2. 2019 ter sklep in odločbo Centra za socialno delo A. št. ... z dne 20. 12. 2018 in zadevo vrnilo v ponovno upravno odločanje (I. tč. izreka). Toženo stranko je zavezalo, da tožnici v 15 dneh povrne 391,99 EUR stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. tč. izreka).

2. Pritožuje se tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga spremembo sodbe v smeri zavrnitve zahtevka oz. podrejeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Ker dejansko stanje ni sporno, je bilo potrebno opraviti le vrednotenje na zakonski dejanski stan. Ne strinja se s stališčem sodišča, da je pri odmeri nadomestila potrebno upoštevati tudi osnovo za januar 2018, saj so bili prispevki obračunani šele februarja istega leta. Tožnica je zahtevo vložila 17. 12. 2018. Osnovo za izračun nadomestila ureja 43. člen Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih1 (ZSDP-1). Osnova za posamezno vrsto nadomestila je povprečna osnova, od katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo v strnjenih 12-ih mesecih, kot zadnji mesec pa šteje osnova od katere so bili obračunani prispevki v predpreteklem mesecu od vložitve prve vloge. Iz podatkov o osnovi od katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo od 11/2017 do 10/2018 pridobljenih od FURS-a izhaja, da ti za mesec januar 2018 niso bili obračunani oz. je naveden znesek 0,00 EUR. To je logično, saj se je pri prejšnjem delodajalcu obračun plače za december 2017 izvedel že decembra 2017, pri novem delodajalcu pa šele februarja 2018 za mesec januarja 2018. Ker januarja 2018 ni bil izveden obračun prispevkov za starševsko varstvo, je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo. V upravnem postopku je bila osnova za januar 2018 upoštevana za februar, ko so bili prispevki obračunani.

Sodišče zadevo neutemeljeno vrača v ponovno upravno odločanje. Če bo upravni organ ponovno odločal v skladu z napotili sodišča, bo prišel do enakega zaključka kot v izpodbijani odločbi. Ureditev osnove v 1. odstavku 43. člena ZSDP-1 je pomensko jasna. Ne omogoča razlage, ki jo je zavzelo sodišče in z njo prebilo jezikovni okvir poimensko jasne zakonske norme. Ker sodba iz spora o glavni stvari ni pravilna, ni pravilen niti stroškovni izrek sodbe.

3. Tožnica po pooblaščeni odvetnici prereka pritožbene navedbe, predlaga zavrnitev pritožbe in povračilo stroškov odgovora. Tožena stranka prihaja sama s seboj v nasprotje. Če obračun prispevkov ne bi bil izveden za januar, ne bi bil izveden niti februarja. Stališče pritožbe je zgrešeno, saj bi kljub kontinuirani zaposlitvi pomenilo enomesečno prekinitev delovnega razmerja. Pri izračunu osnove je potrebno upoštevati plače za posamezne mesece ne glede, kdaj je prišlo do obračuna. Tudi če januarja 2018 ne bi delala, po 3. odst. 43. člena ZSDP-1 pri izračunu osnove ne sme biti upoštevano 0,00 EUR. Za manjkajoče mesece je kot osnovo potrebno upoštevati 55 % vrednosti minimalne plače z uskladitvami iz 2. člena Zakona o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v RS. Prispevke za socialno varnost za delavce obračunava in plačuje delodajalec v skladu ZDavP-2. Zavezanec mora predložiti obračun prispevkov najpozneje do 15. dne v mesecu in plačati najpozneje 20. dne v mesecu za pretekli mesec. Ker je za januar 2018 potrebno upoštevati 3.087,86 EUR, je utemeljeno odrejen nov izračun nadomestila, saj prikrajšanje ni namen, ki bi ga zasledoval 43. člen ZSDP-1. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Ob preizkusu zadeve v mejah pritožbenih razlogov in v skladu z 2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku2 (ZPP) je potrebno upoštevati, da je ugoditvena sodba izdana na podlagi 24. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih3 (ZDSS-1) na seji senata, saj sta se zaradi nespornosti dejanskega stanja stranki glavni obravnavi pisno odpovedali. Pritožbeni očitek zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja že iz tega razloga ne more biti uspešen.

6. Pritožbeno sodišče nadalje ugotavlja, da v postopku ni prišlo do bistvene kršitve iz 14. točke 2. odst. 339. člena ZPP, saj pisni odpravek sodbe nima pomanjkljivosti, da ga ne bi bilo mogoče preizkusiti. Izrek sodbe je jasen, ne nasprotuje razlogom sodbe, ti niso sami s seboj v nasprotju niti z razpoložljivo listinsko dokumentacijo iz sodnega in upravnega spisa.

Sodba je temeljito obrazložena z odločilnimi dejanskimi in pravilnimi pravnimi razlogi, ki jih pritožbeno sodišče ne ponavlja. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno in procesno pravo, ko je izpodbijani odločbi odpravilo in zadevo vrnilo v ponovno upravno odločanje, zato je v zvezi s pritožbo potrebno poudariti samo še naslednje.

7. V obravnavani zadevi gre za spor zaradi višine materinskega nadomestila za materinski dopust od 10. 1. 2019 do 24. 4. 2019, odmerjenega v znesku 2.753,73 EUR bruto mesečno. Nadomestilo je odmerjeno od osnove, oblikovane od 11/2017 do 10/2018, saj je bila zahteva vložena 17. 12. 2018. Pri izračunu denarne dajatve ni bila upoštevana plača za januar 2018 z utemeljitvijo, da je bila obračunana in izplačana šele meseca februarja 2018. Iz obrazložitve upravne odločbe izhaja, da je bilo pri odmeri materinskega nadomestila za januar 2018 upoštevanih 0,00 EUR, čeprav je bila tožnica kontinuirano v delovnem razmerju in je za mesec januar 2018 prejela plačo. 8. Pravno podlago za rešitev zadeve predstavlja 43. člen ZSDP-1, ki ureja osnovo za izračun nadomestila. Vendar cit. določbe ni mogoče pravilno interpretirati niti uporabiti na način, kot se zavzema pritožba. Zmoten in zato nesprejemljiv je očitek sodišču prve stopnje, da je z razlago 43. člena ZSDP-1 prebilo jezikovni okvir pomensko jasne zakonske določbe. Ravno nasprotno! V sodni praksi je bilo že zavzeto stališče,4 da 43. člen ZSDP-1 z jezikovno, kaj šele teleološko in logično razlagalno metodo ni dopustno interpretirati v nasprotju s temeljnim načelom iz 4. člena ZSDP-1, niti na način, ki bi zaradi neupoštevanja prejetih plač in obračunanih ter plačanih prispevkov, povzročal prikrajšanje. Pomeni, da je tudi v obravnavani zadevi meseca februarja obračunano in izplačano plačo za mesec januar 2018 potrebno všteti v osnovo za odmero denarne dajatve, kot je pravilno in edino sprejemljivo razlogovano v izpodbijani sodbi.

9. Po 1. odst. 43. člena ZSDP-1 namreč osnovo za posamezno vrsto nadomestila predstavlja povprečna osnova, od katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo v skladu z 10. členom zakona5 v strnjenih 12-ih mesecih, pri čemer se kot zadnji mesec šteje osnova od katere so bili obračunani prispevki v predpreteklem mesecu od vložitve prve vloge za dopust. Osnova po 1. odst. cit. člena ZSDP-1 se torej obračunava za strnjenih 12 mesecev, za zadnji mesec strnjenega 12 mesečnega obdobja pa šteje osnova (plača) od katere so bili obračunani prispevki v predpreteklem mesecu od vložitve prve vloge za materinski dopust. V kolikor bi bili prispevki za starševsko varstvo obračunani za krajše obdobje od določenega v 1. odst. (za manj kot strnjenih 12 mesecev, ker npr. zavarovanka ne bi bila kontinuirano v delovnem razmerju; opravljala s. p. dejavnost, itd.) se v skladu s 3. odst. 43. člena ZSDP-1 za manjkajoče mesece upošteva seštevek usklajene višine osnovnega zneska minimalnega dohodka, kot ga določata Zakon o socialno varstvenih prejemkih6 (ZSVarPre) in Zakon o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v RS7 (ZUTPG). Pri oblikovanju osnove za odmero nadomestila za strnjeno 12 mesečno obdobje ni dopustno upoštevati 0,00 EUR za posamezni mesec, kot je bilo nezakonito postopano v obravnavanem predsodnem postopku.

10. V predmetni zadevi je v osnovo za odmero materinskega nadomestila potrebno šteti plače, od katerih so bili obračunani prispevki v strnjenih 12-ih mesecih. Tožnica je bila kontinuirano, za odmero nadomestila relevantno obdobje od novembra 2017 do oktobra 2018 v delovnem razmerju pri dveh delodajalcih, ki sta plačo in prispevke obračunavala na različen, a zakonit način. Prvi delodajalec zadnji dan v mesecu za tekoči mesec, drugi pa 15. dne v mesecu za pretekli mesec. Slednji način obračuna in izplačila plače ne dopušča, da bi meseca januarja 2018 bilo upoštevnih 0,00 EUR in da v osnovo ne bi bila všteta plača, obračunana in izplačana februarja 2018 za mesec januar 2018. 11. Sodišče prve stopnje je na podlagi 82. člena ZDSS-1 izpodbijana posamična upravna akta kot nezakonita utemeljeno odpravilo in zadevo vrnilo v predsodno odločanje. V ponovnem postopku bo pristojni upravni organ dolžan upoštevati materialno pravno stališče ter napotila iz te in prvostopenjske sodne odločbe.

Ker pritožba ne pogojuje drugačne sodbe od izpodbijane, jo je potrebno na podlagi 353. člena ZPP kot neutemeljeno zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje.

12. V skladu s 165. členom v zvezi s 155. členom ZPP ter Odvetniško tarifo8 (OT) je bilo potrebno hkrati odločiti, da je tožena stranka v 8 dneh dolžna tožnici povrniti 279,91 EUR stroškov odgovora na pritožbo. Priznanih je 375 točk za odgovor na pritožbo in 7,4 točk za materialne stroške, skupaj 382,40 točk po 0,60 EUR, kar znese 229,44 EUR, povečanih za 22 % DDV pa 279,91 EUR.

1 Ur. l. RS, št. 26/2014 s spremembami. 2 Ur. l. RS, št. 73/2007, 45/2008 in 10/2017. 3 Ur. l. RS, št. 2/2004. 4 Npr. zadeva Psp 214/2019. 5 Ki je enaka osnovi, od katere zavarovanci iz 8. člena ZSDP-1 plačujejo prispevek za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. 6 Ur. l. RS, št. 61/2010 s spremembami. 7 Ur. l. RS, št. 114/2006 s spremembami. 8 Ur. l. RS, št. 2/2015 s spremembami.