Jedro

Iz ureditve 84. člena ZUS-1 izhaja, da gre za ureditev razmerja med revizijo in izvršitvijo pravnomočne sodbe, zoper katero je vložena, ne pa za ureditev razmerja med revizijo in upravnim aktom (vplivom revizije na njegovo izvrševanje). Prav v tem je bistvena razlika med začasno odredbo po 84. členu ZUS-1 in začasno odredbo po 32. členu istega zakona. V primeru vložene revizije pa je izdaja začasne odredbe po 84. členu ZUS-1 možno zahtevati le ob pogojih, ko varstvo zahteva tisti revident, ki bi mu izvršitev sodbe utegnila povzročiti zatrjevane posledice. To pa bi se utegnilo zgoditi le v primerih, ko bi sodišče prve stopnje meritorno odločilo o pravici oziroma obveznosti v upravnem sporu.

Izrek

Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je na podlagi določbe 1. odstavka 23. člena ZUS-1 s sodbo U 1489/2006-9 z dne 21.2.2007 zavrnilo tožnikovo tožbo proti odločbi tožene stranke z dne 10.5.2006, s katero je bila zavrnjena njegova pritožba proti odločbi Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije z dne 22.12.2005. Z omenjeno odločbo je organ prve stopnje odločil, da se tožnika, vpisanega v imenik Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije z dnem pravnomočnosti odločbe izbriše iz imenika Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije. Z izbrisom iz imenika prenehajo vse pravice, ki izvirajo iz pooblastila. Odločeno je tudi, da mora tožnik v osmih dneh po pravnomočnosti odločbe vrniti žig in člansko izkaznico službi za evidenco in strokovne izpite ZAPS.

Revident je zoper navedeno pravnomočno sodbo dne 27.3.2007 vložil revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu. Predlagal je, da se izpodbijana sodba razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovni postopek. O zahtevani reviziji revizijsko sodišče še ni odločilo. Obenem z revizijo je revident predlagal izdajo začasne odredbe, po kateri naj bi se izvršba odločbe organa prve stopnje odložila do odločitve o reviziji, saj bi mu sicer z njeno izvršitvijo nastala izjemno hudo in nepopravljiva škoda. Sporna dejavnost je njegova edina dejavnost, ki jo opravlja v svojstvu s.p.-ja. Z izbrisom iz imenika (nekaj let pred upokojitvijo) svojega dosedanjega dela ne bi mogel več opravljati.

Tožena stranka v odgovoru na zahtevo za izdajo začasne odredbe navaja, da naj bi bile nesprejemljive tožnikove navedbe, da bo zanj izbris iz imenika pomenil prenehanje delovanja v svojstvu s.p.. V skladu z ZGO-1 (230. člen) lahko tehnik še vedno opravlja dela odgovornega nadzornika in odgovornega vodja del celo za zahtevne objekte. Zato predlaga, da se revidentovo zahtevo za izdajo začasne odredbe zavrne.

Zahtevo za izdajo začasne odredbe je revizijsko sodišče zavrnilo iz naslednjih razlogov: V skladu z določbo 1. odstavka 84. člena ZUS-1 vložena revizija ne zadrži izvršitve pravnomočne sodbe, zoper katero je vložena (1. odstavek). Vrhovno sodišče lahko na zahtevo revidenta izda začasno odredbo do odločitve o reviziji zaradi razlogov iz 2. odstavka 32. člena tega zakona (2. odstavek istega zakonitega določila).

V obravnavani zadevi je bilo odločeno, da se revident s pravnomočnostjo odločbe izbriše iz imenika Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije, da mu z izbrisom prenehajo vse pravice, ki izvirajo iz pooblastila, ter da mora v roku 8 dni od pravnomočnosti odločbe vrniti žig in člansko izkaznico službi za evidenco in strokovne izpite ZAPS. Tožena stranka je njegovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnila. Upravno sodišče pa je z navedeno sodbo z dne 21.2.2007 zavrnilo tožbo tožnika zoper odločbo tožene stranke. Odločba Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije z dne 22.12.2005, je tako postala tudi dokončna in pravnomočna.

Revident je vloženo revizijo oprl na določbo 3. točke 1. odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. O dopustnosti te revizije še ni bilo odločeno.

Že v zadevi X Ips 363/2007 z dne 19.4.2007 je revizijsko sodišče navedlo, da iz ureditve 84. člena ZUS-1 izhaja, da gre za ureditev razmerja med revizijo in izvršitvijo pravnomočne sodbe, zoper katero je vložena, ne pa za ureditev razmerja med revizijo in upravnim aktom (vplivom revizije na njegovo izvrševanje). Prav v tem je bistvena razlika med začasno odredbo po 84. členu ZUS-1 in začasno odredbo po 32. členu istega zakona.

V 32. členu je namreč urejen vpliv vložene tožbe na izpodbijani upravni akt in s tem povezana možnost sodišča prve stopnje, da na zahtevo tožeče stranke (in ob izpolnjenosti pogojev o težko popravljivi škodi in ob uporabi načela sorazmernosti glede prizadetosti javne koristi) odloži izvršitev izpodbijanega upravnega akta. V konkretnem sporu pa ne gre za izvrševanje sodbe sodišča prve stopnje. Sodišče je presodilo zakonitost upravnega akta in je tožbo zavrnilo.

Vsebinski pogoji, ki morajo biti izpolnjeni so sicer pri obeh začasnih odredbah enaki, vendar je procesna situacija povsem drugačna. Preventivno (začasno) varstvo tožnika ureja ZUS-1 ob vložitvi tožbe. V primeru vložene revizije pa je takšno varstvo možno zahtevati le ob pogojih, ko varstvo zahteva tisti revident, ki bi mu izvršitev sodbe utegnila povzročiti zatrjevane posledice. To pa bi se utegnilo zgoditi le v primerih, ko bi sodišče prve stopnje meritorno odločilo o pravici oziroma obveznosti v upravnem sporu. Ob drugačni razlagi obeh navedenih začasnih odredb bi lahko prišlo do podvajanja preventivnega varstva iste stranke, za kaj takega pa v določbah ZUS-1 po presoji pritožbenega sodišča ni podlage.

Glede na navedeno je Vrhovno sodišče Republike Slovenije revidentovo zahtevo za izdajo začasne odredbe zavrnilo s smiselno uporabo 72. člena ZUS-1.