Jedro

Za sklenitev delovnega razmerja za nedoločen čas je odločilnega pomena dejstvo, da je delodajalec prejel kapitalizirano denarno nadomestilo za zavarovanca, ki mu je na podlagi zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji - člen 93 - prenehalo pri prejšnjem delodajalcu delovno razmerje, in s tem sprejel zakonsko obveznost iz 28. člena zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, da sklene z delavcem delovno razmerje za nedoločen čas. Kajti smisel in namen dodelitve sredstev po 28. členu oziroma prej veljavnem 27.b členu zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti delodajalcu, je zagotovitev trajne zaposlitve brezposelnemu delavcu. Neizpolnitev zakonskih obveznosti, je sankcionirana z določilom 1. odstavka 18. člena zakona o delovnih razmerjih, ki vsebuje pravno domnevo, da se delovno razmerje, sklenjeno v nasprotju z zakonom za določen čas, šteje kot delovno razmerje za nedoločen čas - torej v skladu z resnično naravo delovnega razmerja.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugodilo zahtevku tožeče stranke tako, da je ugotovilo, da je N.T. v delovnem razmerju pri toženi stranki od 1.4.1991 dalje za nedoločen čas. V posledici te ugotovitve, potem ko je razveljavilo sklep direktorja toženke z dne 3.6.1991 in 27.6.1991, je zavezalo toženo stranko, da tožnici omogoči delo in ji za preteklo obdobje prizna pravice, izvirajoče iz delovnega razmerja. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo odločbo sodišča prve stopnje.

Proti odločbi sodišča druge stopnje vlaga pravočasno revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava tožena stranka. Revizijskemu sodišču predlaga, da reviziji ugodi in izpodbijano odločbo tako spremeni, da tožbeni zahtevek zavrne ali pa odločbi sodišča prve in druge stopnje razveljavi ter zadevo vrne v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču. V reviziji se ne strinja s stališčem, da mora s tožnico skleniti delovno razmerje za nedoločen čas, saj se je njen pravni predhodnik - podjetje F. kot kupec podjetja T. v stečaju - zavezal zaposliti le tiste delavce, ki bodo potrebni za nadaljevanje obstoječe proizvodnje ali gospodarsko upravičenih novih programov. Po mnenju revidenta pa tožnica ne sodi v ta izbor. Ker sodišče pri svoji odločitvi tega dejstva ni upoštevalo, je bilo zmotno uporabljeno materialno pravo.

Revizija je bila vročena Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil, in tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila (3. odstavek 390. člena ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Sodišči prve in druge stopnje sta ugotovili, da sklenitev delovnega razmerja s tožnico za določen čas ni bilo pravno dopustno, saj niso bili izpolnjeni pogoji, določeni v 17. členu zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 14/90, 5/91, 71/93). Glede na prevzete obveznosti tožene stranke do delavcev stečajnega dolžnika T. v stečaju - je imela tožeča stranka pravico do sklenitve delovnega razmerja za nedoločen čas. S pogodbo, sklenjeno z družbo z omejeno odgovornostjo S., se je tožena stranka izrecno zavezala, da bo sprejela v delovno razmerje za nedoločen čas delavce iz T., ki jim je zaradi uvedbe stečaja prenehalo delovno razmerje po samem zakonu (4. člen pogodbe), po priloženem seznamu. Pod številko 103 je bila na tem seznamu vpisana tudi N.T. Zaradi zagotovitve zaposlitve je za vse delavce po seznamu takratni Republiški komite za delo na podlagi določila 27. b člena tedaj veljavnega zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list SRS - prečiščeno besedilo številka 8/78, 27/82, 48/87) izplačal podjetju S. d.o.o. S. denarno nadomestilo za brezposelnost v kapitaliziranem znesku 8,118.176,40 takratnih din. Vse obveznosti do Republiškega komiteja za delo je na podlagi 6. člena pogodbe, sklenjene dne 5.6.1991 med S. in T., prevzela T. Na tako ugotovljeno dejansko stanje je revizijsko sodišče vezano, ker zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ni revizijski razlog (3. odstavek 385. člena ZPP). Zaradi navedene prepovedi pa tudi ne sme presojati pravilnosti dokazne ocene, za kar se zavzema revizija. Iz uvodoma zapisanih odločilnih dejanskih ugotovitvah sledi, da je bilo delovno razmerje za določen čas (od 1.4.1991 do 30.6.1991) s tožnico sklenjeno v nasprotju z zakonom. Kršeno je bilo določilo 27. b člena novele zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 48/87), veljavnega v času podpisa pogodbe med S. in Republiškim komitejem za delo, oziroma 28. člen zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 5/91, 12/92, 71/93), veljavnega v času prevzema izpolnitve obveznosti tožene stranke (5.6.1991) oziroma ob izdaji sklepa tožnici (3.6.1991). Iz 1. odstavka 28. člena citiranega zakona izhaja nedvoumna obveznost delodajalca, da sklene delovno razmerje za nedoločen čas z zavarovancem, ki izpolnjuje pogoje za uveljavljanje pravice do denarnega nadomestila in za katerega je bilo denarno nadomestilo izplačano v enkratnem znesku. Ob ugotovitvi, da je bil za tožnico izplačan avans iz naslova kapitalizacije denarnega nadomestila za čas brezposelnosti, je pritrditi stališču obeh sodišč, da so bili izpolnjeni pogoji za sklenitev delovnega razmerja z njo za nedoločen čas.

Zato je bilo tožničinemu tožbenemu zahtevku pravilno ugodeno in izpodbijana pravnomočna sodna odločba ne pomeni materialno zmotne sodbe. Vztrajanje tožene stranke češ, da se ni nikoli zavezala zaposliti vseh delavcev stečajnega dolžnika (tudi v primeru, da ne bi bilo ovrženo z določilom 4. člena pogodbe z dne 5.6.1991) ne more vplivati na drugačno presojo.

Odločilnega pomena je neprerekano dejstvo, da je tožena stranka prejela kapitalizirano denarno nadomestilo za tožnico, ki ji je na podlagi takrat veljavnega zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Uradni list SFRJ, št. 84/89) - člen 93 v zvezi s 5. odstavkom 130. člena - prenehalo pri prejšnjem delodajalcu delovno razmerje, in s tem sprejela zakonsko obveznost iz 28. člena zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, da sklene s tožečo stranko delovno razmerje za nedoločen čas. Kajti smisel in namen dodelitve sredstev po 28. členu oziroma prej veljavnem 27. b členu zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti delodajalcu, je zagotovitev trajne zaposlitve brezposelnemu delavcu. Neizpolnitev zakonskih obveznosti, je sankcionirana z določilom 1. odstavka 18. člena zakona o delovnih razmerjih, ki vsebuje pravno domnevo, da se delovno razmerje, sklenjeno v nasprotju z zakonom za določen čas, šteje kot delovno razmerje za nedoločen čas - torej v skladu z resnično naravo delovnega razmerja.

Glede na navedeno reviziji ni bilo moč ugoditi in jo je revizijsko sodišče potem, ko je ugotovilo, da tudi niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, zavrnilo kot neutemeljeno (393. člen ZPP).