Jedro

Pri ugotavljanju lastnega dohodka prosilca in njegove družine se kot podlaga za dodelitev brezplačne pravne pomoči upoštevajo povprečni mesečni dohodki in prejemki, ugotovljeni za prosilca in njegovo družino v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve prošnje. Tožena stranka je tako ugotovljen dohodek obeh družinskih članov tudi pravilno zmanjšala za znesek izplačane preživnine za otroka študenta.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila kot neutemeljeno prošnjo prosilca A.A. (tožnika v tem sporu). Navaja, da je prosilec 23. 6. 2015 vložil prošnjo za brezplačno pravno pomoč zaradi pravdnega postopka pred Okrajnim sodiščem v Celju, opr. št. P 122/2015. 13. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) določa finančno premoženjski (subjektivni pogoj) za dodelitev brezplačne pravne pomoči. V prvem odstavku tega člena je določeno, da se materialni položaj prosilca in njegove družine ugotavlja glede na dohodke in premoženje prosilca ter dohodke in premoženje oseb, ki se upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, to je Zakona o socialnovarstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre).

2. Minimalni dohodek od 1. julija 2015 znaša 270,82 EUR, to pomeni, da povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek) ne sme presegati 541,46 EUR. Prosilec živi skupaj z ženo in je s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje dobil bolniško nadomestilo, ki se je v mesecu juniju 2015 znižalo iz 541,56 EUR, na 516,95 EUR. Žena je brezposelna in je upravičena do denarnega nadomestila za čas od 4. 8. 2015 do 3. 8. 2015 (iz listin izhaja do 3. 8. 2016), ta pa v prvih treh mesecih znaša 673,95 EUR neto. Ima tudi prejemke iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja v višini 127,93 EUR mesečno. Preživninska obveznost za otroka, ki je študent, se upošteva in znaša za prosilca 85,79 EUR in za njegovo ženo 96,73 EUR. Povprečni mesečni dohodek na družinskega člana v obdobju treh mesecev pred vložitvijo prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči tako znaša 568,15 EUR in presega z zakonom določen cenzus, zato prosilec ni upravičen do brezplačne pravne pomoči. 3. Tožnik v tožbi navaja, da prilaga odločbo tožene stranke in listine, iz katerih izhaja, da so dohodki drugačni, kot je navedeno v odločbi. V odločbi je navedeno napačno datumsko obdobje, v katerem so upoštevali dohodek. Smiselno predlaga, da se izpodbijana odločba odpravi.

4. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

5. Tožba ni utemeljena.

6. V obravnavanem primeru je med strankama postopka sporen finančni položaj tožnika. Kot je pravilno navedla že tožena stranka, je do brezplačne pravne pomoči upravičena le oseba, ki glede na svoj finančni položaj in glede na finančni položaj svoje družine brez škode za svojo socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči. Ta je podana, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine) ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki od 1. 7. 2015 znaša 541,46 EUR. Na podlagi 12. člena ZBPP se finančni položaj prosilca ugotavlja glede na njegove dohodke in prejemke in dohodke in prejemke njegove družine ter glede na premoženje, ki ga ima prosilec in njegova družina, razen če ni z zakonom drugače določeno.

7. Skladno z določbo 14. člena ZBPP, v zvezi s prvim odstavkom 20. člena ZSVarPre se pri ugotavljanju lastnega dohodka prosilca in njegove družine, kot podlaga za odobritev brezplačne pravne pomoči upoštevajo povprečni mesečni dohodki in prejemki ugotovljeni za prosilca in njegovo družino v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve prošnje. Glede na to, da tožnik izrecno ne ugovarja prejetim prejemkom obeh družinskih članov, se sodišče v izogib ponavljanju v tem delu sklicuje na obrazložitev tožene stranke (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). Tožena stranka je tako ugotovljen dohodek obeh družinskih članov tudi pravilno zmanjšala za znesek izplačane preživnine za otroka študenta.

8. Tožnikovega ugovora, da so dohodki drugačni, kot je navedeno v odločbi, pri čemer izrecno niti ne navaja, v čem bi bili drugačni in kljub predložitvi odločbe ZPIZ Slovenije z dne 25. 8. 2015, iz katere izhaja, da se zavarovanki (tožnikovi ženi) ustavi izplačevanje nadomestila plače zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu z dnem 25. 8. 2015 (to je znašalo 127,93 EUR mesečno), sodišče ne more upoštevati. Predložena odločba ZPIZ Slovenije se namreč nanaša na obdobje po vloženi prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Tožbenega ugovora, da je v odločbi napačno navedeno datumsko obdobje, v katerem se upošteva dohodke, sodišče tudi ni upoštevalo, glede na to, da gre za očitno pisno datumsko pomoto. Iz listin upravnega spisa namreč izhaja, da se denarno nadomestilo za tožnikovo ženo nanaša na čas od 4. 8. 2015 do 3. 8. 2016 in ne do 3. 8. 2015, kot je to navedeno v odločbi. Ker tožnik ne prereka samega izračuna prejetih dohodkov, se sodišče v pravilnost tega izračuna ni spuščalo. Po presoji sodišča tako tožnik ne izpolnjuje finančnega oziroma premoženjskega pogoja, kot ga določajo 12., 13. in 14. člen ZBPP ter 27. člen ZSVarPre.

9. Ker je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.