Jedro

Sodišče prve stopnje je izdalo izpodbijano zamudno sodbo, ker so bili izpolnjeni vsi pogoji za njeno izdajo po 318. členu ZPP. Pravilno je ugotovilo, da nasprotni udeleženec na predlog predlagateljice, ki mu je bil pravilno vročen v odgovor dne 4. 6. 2021, ni odgovoril, da predlog v delu, kjer predlagateljica zahteva odpravo sklepa o zavrnitvi njene kandidature za članico sveta delavcev, ne nasprotuje ne prisilnim predpisom in tudi ne moralnim pravilom in da utemeljenost predloga izhaja iz dejstev, ki so v njem navedena, in niso v nasprotju s predloženimi dokazi in tudi s splošno znanimi dejstvi ne.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana zamudna sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom zavrglo predlog v delu, kjer je predlagateljica zahtevala ugotovitev, da izpolnjuje pogoje za kandidaturo za članico Sveta delavcev A. za mandatno obdobje 2021-2025 (točka I izreka). Z zamudno sodbo pa je odpravilo sklep Volilne komisije A. z dne 20. 5. 2021, da se predlog kandidature predlagateljice za članico Sveta delavcev A. za mandatno obdobje 2021-2025, ki jo je vložilo 72 delavcev zavrne (točka II izreka). Nasprotnemu udeležencu je naložilo, da predlagateljici v roku 8 dni povrne stroške postopka v višini 298,66 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od naslednjega dne po poteku izpolnitvenega roka do plačila (točka III izreka).

2. Nasprotni udeleženec sicer v uvodu navaja, da izpodbija odločitev sodišča prve stopnje v celoti, ker pa iz vsebine pritožbe izhaja, da se pritožuje le zoper zamudno sodbo, je pritožbeno sodišče njegovo pritožbo obravnavalo po vsebini. Zoper zamudno sodbo se pritožuje iz pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Sodišče prve stopnje je brez poizvedovanja štelo, da je Pravilnik, ki je v veljavi pri A., neskladen z ZSDU, ker da omejuje pravico določenim delavcem voliti in biti izvoljen na volitvah za Svet delavcev. To ne drži, saj se Pravilnik sklicuje na 41. do 43. člena Statuta javnega zavoda, ki definira vodilne in vodstvene delavce. Na to se sklicuje tudi predlagateljica. Če torej volilno svobodo omejuje Pravilnik, jo posledično omejuje tudi Statut. Zato je obrazložitev v točki 7 nezakonita in nepravilna, sodišče pa je napačno uporabilo materialno pravo. Prav tako je nepravilna tudi obrazložitev v točki 8, ko sodišče prve stopnje brez pretresanja dokazov ugotavlja, da predlagateljica ni vodilna delavka. Dosledno upoštevanje zgolj 73. člena ZDR-1 bi pomenilo, da na A. nima aktivne in pasivne volilne pravice zgolj generalni direktor, vsi ostali vodilni in vodstveni delavci, ki so na mandatu, jo pa imajo. A. namreč nima drugih poslovodnih kadrov ima pa vsa zakonska pooblastila, da vodilne in vodstvene kadre določi sama. Tako določa ZRTVS-1 v 17. členu. Vse to je sodišče spregledalo in napačno na podlagi ZSDU odločilo, da je bil Pravilnik kršen.

3. Pritožba je neutemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano zamudno sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki jih uveljavlja pritožba, in v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v drugem odstavku 350. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, in da je pravilno uporabilo materialno pravo. Pritožbeno sodišče se strinja z razlogi sodišča prve stopnje in presoja le pritožbene navedbe, ki so za odločitev bistvene (prvi odstavek 160. člena ZPP).

5. Predlagateljica je vložila predlog, ker je dne 4. 5. 2021 vložila kandidaturo za članico Sveta delavcev z vsemi dokazili za dne 9. 6. 2021 razpisane volitve za člane Sveta delavcev A. za mandatno obdobje 2021 – 2025, nasprotna udeleženka pa je njeno kandidaturo zavrnila s sklepom z dne 20. 5. 2021, ker predlagateljica nima pravice biti izvoljena v Svet delavcev. Iz obrazložitve izhaja, da se predlagateljica po 41. členu Statuta zavoda uvršča med vodstvene delavce, ki nimajo pravice pravice voliti predstavnikov v Svet delavcev in biti voljeni v Svet delavcev.

6. Sodišče prve stopnje je izdalo izpodbijano zamudno sodbo, ker so bili izpolnjeni vsi pogoji za njeno izdajo po 318. členu ZPP. Pravilno je ugotovilo, da nasprotni udeleženec na predlog predlagateljice, ki mu je bil pravilno vročen v odgovor dne 4. 6. 2021, ni odgovoril, da predlog v delu, kjer predlagateljica zahteva odpravo sklepa o zavrnitvi njene kandidature za članico sveta delavcev, ne nasprotuje ne prisilnim predpisom in tudi ne moralnim pravilom in da utemeljenost predloga izhaja iz dejstev, ki so v njem navedena, in niso v nasprotju s predloženimi dokazi in tudi s splošno znanimi dejstvi ne.

7. Pravilnik o volitvah predstavnikov zaposlenih v organe upravljanja, soupravljanja in nadzora Javnega zavoda A. (B1) v prvem odstavku 6. člena določa, da za predstavnika zaposlenih v organe zavoda ne more biti izvoljena v zavodu zaposlena oseba, ki po Zakonu o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU, Ur. l. RS, št. 42/1993 in nadalj.) nima pravice voliti ali biti izvoljena, ali oseba, ki je po določilih statuta opredeljena kot vodilni ali vodstveni delavec zavoda (41. - 43. člena statuta). Statut (B2) vodilne in vodstvene delavce opredeljuje v 41. členu. ZDSU v členu 12. določa, da imajo aktivno pravico voliti predstavnike v svet delavcev, vsi delavci, ki dejalo v družbi najmanj šest mesecev, nimajo pa je direktor in delavci, ki imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi v skladu z 72. členom Zakona o delovnih razmerjih iz leta 2002 (sedaj 73. člena Zakona o delovnih razmerjih, ZDR-1, Ur. l. RS, št. 21/2013 in nadalj.) ter prokuristi in njihovi družinski člani. Pravico biti izvoljeni v svet delavcev imajo vsi delavci z aktivno volilno pravico po tem zakonu in so zaposleni najmanj 12 mesecev.

8. Tako je za odločitev v obravnavani zadevi pomembno ali ima predlagateljica pasivno volilno pravico. Predlagateljica nima statusa vodilnega delavca po določbah 2. odstavka 12. člena ZSDU, ki določa, kdo nima pravice voliti predstavnikov v svet delavcev. Iz pogodbe o zaposlitvi, ki je vložena v spis, izhaja, da je sklenjena na podlagi splošnih določb ZDR-1 in ne na podlagi določb 73. in tudi ne na podlagi določb 74. člena ZDR-1. 9. Razlaga določbe 6. člena Pravilnika, ki izhaja iz sklepa o zavrnitvi kandidature predlagateljice ni v skladu z določbami ZSDU v povezavi z ZDR-1 (73. in 74. člen). V 41. členu Statuta javnega zavoda A. so določeni vodilni in vodstveni delavci javnega zavoda, vendar pa je potrebno tudi to določbo v obravnavanem primeru uporabljati skladno z določbami ZSDU in ZDR-1. S tem javnemu zavodu A. niso odvzeta zakonska pooblastila, da vodstvene in vodilne kadre določi sam.

10. Vrhovno sodišče RS je v podobnem primeru zavzelo stališče, da je delavka imela aktivno in pasivno volilno pravico za svet delavcev, ker ni imela sklenjene pogodbe o zaposlitvi po 72. členu ZDR (VIII Ips 112/2011). Zato je odločitev sodišča prve stopnje materialno pravno pravilna in skladna s sodno prakso.

11. Pritožbeno sodišče je nasprotnega udeleženca kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano zamudno sodbo sodišča prve stopnje, saj niso podani razlogi, iz katerih se sodba lahko izpodbija in tudi ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (353. člen ZPP).

12. Odločitev o pritožbenih stroških je odpadla, ker jih nasprotni udeleženec ni priglasil.