Jedro

Tožnik utemeljuje svoj dvom v nepristranskost postopanja in odločanja sodišča s trditvijo, da je sodečo sodnico obtožil kaznivega dejanja iz prvega in drugega odstavka 288. člena KZ-1. S to trditvijo ne preseže ravni morebitne suspektnosti sodeče sodnice in zatorej ostaja v sferi dvoma v njeno tako imenovano subjektivno nepristranskost, kar je lahko le razlog za izločitev (6. točka 70. člena ZPP) oziroma, če je izločeno tolikšno število sodnikov, da sodišče ne more postopati, za tako imenovano nujno delegacijo (66. člen ZPP). Zato ta ne more biti hkrati še „drug tehten razlog“ za delegacijo pristojnosti v pomenu določbe 67. člena ZPP.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnik predlaga prenos pristojnosti sodišča zaradi dvoma o nepristranskosti, ker zoper sodečo sodnico A. A. pred istim sodiščem teče postopek I K 18847/2015 zaradi kaznivega dejanja iz 288. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Trdi, da ga je navedena sodnica (p)oškodovala tako, da je v postopku pod opr. št. IV P 1595/2014 razveljavila sklep o oprostitvi plačila sodne takse in s tem zavestno izkrivljala pravo ter dajala toženki neupravičeno prednost ter mu naložila plačilo sodne takse. S tem je bil izpostavljen umiku tožbe, kar bi sodnica kot domnevna pravnica morala vedeti. Vedela je namreč, da prejemniki denarne socialne pomoči niso dolžni izpolnjevati obrazca za oprostitev sodne takse v delu, ki se nanaša na premoženje in dohodnino.

2. Predlog ni utemeljen.

3. V skladu s 67. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Med druge tehtne razloge po ustaljeni sodni praksi spada tudi zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča, ki zagotavlja izključitev razumnega dvoma strank v nepristranskost odločanja pristojnega sodišča. 4. Tožnik utemeljuje svoj dvom v nepristranskost postopanja in odločanja Okrajnega sodišča v Ljubljani s trditvijo, da je sodečo sodnico obtožil kaznivega dejanja iz prvega in drugega odstavka 288. člena KZ-1. S to trditvijo ne preseže ravni morebitne suspektnosti sodeče sodnice in zatorej ostaja v sferi dvoma v njeno tako imenovano subjektivno nepristranskost, kar je lahko le razlog za izločitev (6. točka 70. člena ZPP) oziroma, če je izločeno tolikšno število sodnikov, da sodišče ne more postopati, za tako imenovano nujno delegacijo (66. člen ZPP). Zato ta ne more biti hkrati še „drug tehten razlog“ za delegacijo pristojnosti v pomenu določbe 67. člena ZPP.

5. Ker pogoji iz 67. člena ZPP niso podani, je Vrhovno sodišče predlog za prenos pristojnosti zavrnilo.