Jedro

Tožnik je zamudil rok, ki je bila za oddajo vloge za nadaljnje prejemanje državne štipendije določen v javnem pozivu. Skupaj s pritožbo zoper prvostopenjsko odločbo pri toženi stranki je vložil tudi predlog za vrnitev v prejšnje stanje. O tem predlogu bi moral odločiti prvostopenjski organ pri toženi stranki (in ne drugostopenjski, kot je bilo v tem primeru, s čimer je bil tožnik prikrajšan za pravico do pritožbe).

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se odpravi drugostopenjska odločba tožene stranke št. ... z dne 22. 3. 2011 in se zadeva vrne toženi stranki v nov postopek.

Tožena stranka je dolžna tožniku povrniti stroške postopka v znesku 433,20 EUR in stroške pritožbe v znesku 218,76 EUR v roku osem dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Tožena stranka dosojeni znesek stroškov nakaže na TRR Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. ..., sklic Bpp 172/2012.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi št. ... z dne 22. 3. 2011 in št. ... z dne 18. 10. 2010 ter da se tožniku izplačuje državna štipendija tudi za šolsko leto 2010/2011. Zoper sodbo je pritožbo vložil tožnik po pooblaščenki iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi navaja, da je s tožbo zahteval, da se njegovemu predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ugodi ter da se mu prizna pravica do prejemanja državne štipendije. Dne 9. 9. 2010 je vložil vlogo za uveljavljanje pravice do državne štipendije, vendar en dan prepozno. Tožnik je zamudil rok za vložitev iz upravičenega razloga, saj je imel dne 5. 9. 2010 nesrečo na igrišču, v kateri je utrpel poškodbo glave, o čemer je tudi predložil dokazila. Tožnik je na oddajo vloge za štipendijo pozabil in jo je oddal takoj, ko se je spomnil. Prepričan je bil, da jo je oddal v roku. Zaradi pretresa možganov je bil zmeden, bolela ga je glava, slabo se je počutil, predpisano je imel še dva tedna mirovanja. Navedene zdravstvene težave so se tožniku pripetile ravno v času oddajanja vloge za štipendijo, kar bi moralo sodišče upoštevati in ugoditi tožbenemu zahtevku, saj je imel za zamudo roka opravičljiv razlog. Tožnik je zahteval vrnitev v prejšnje stanje na podlagi 103. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP, Ur. l. RS, št. 80/99 s spremembami), ki pa ga sodišče ni upoštevalo. Tretji odstavek 103. člena ZUP izjemoma določa, da se vrnitev v prejšnje stanje dovoli tudi v primeru, če je stranka po očitni pomoti zamudila rok, pa je pristojni organ vlogo prejel vsaj v treh dneh po izteku roka, če bi stranka zaradi zamude izgubila kakšno pravico. V spornem primeru gre v bistvu za pravico tožnika, da se mu tudi v šolskem letu 2010/2011 izplačuje državna štipendija. Tožnik pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da ugodi tožbenemu zahtevku, toženi stranki pa naloži v plačilo vse stroške postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od njihove odmere do plačila. Obenem priglaša tudi pritožbene stroške.

Pritožba je utemeljena.

Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) pazi po uradni dolžnosti. Je pa sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo.

Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo tožene stranke št. ... z dne 22. 3. 2011 v zvezi s prvostopenjsko odločbo št. ... z dne 18. 10. 2010. Z navedeno prvostopenjsko odločbo je bilo odločeno, da tožniku, ki mu je bila priznana pravica do državne štipendije z odločbo št. … z dne 15. 10. 2008 za šolsko oziroma študijsko leto 2008/2009, štipendija v šolskem oziroma študijskem letu 2010/2011 miruje in se ne izplačuje. Iz obrazložitve izhaja, da je prvostopenjski organ ugotovil, da je tožnik podal vlogo za nadaljnje prejemanje štipendije dne 9. 9. 2010, kar je po poteku roka, določenega v javnem pozivu. Zoper prvostopenjsko odločbo je tožnik vložil pritožbo ter obenem podal tudi predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Drugostopenjski organ je pritožbo, vloženo zoper prvostopenjsko odločbo, zavrnil. V nadaljevanju pa je zavrnil tudi predlog za vrnitev v prejšnje stanje.

Kot izhaja iz izvedenega dokaznega postopka je bil rok za vložitev vloge za nadaljnje prejemanje državne štipendije za dijake 8. 9. 2010. Iz prejemnega žiga na vlogi za uveljavitev pravice do državne štipendije je razvidno, da je prvostopenjski organ Center za socialno delo, vlogo prejel 9. 9. 2010, torej en dan po izteku roka.

Pritožbeno sodišče soglaša z obrazložitvijo sodišča prve stopnje, da je rok za oddajo vloge materialni rok, ki sicer ni izrecno določen v Zakonu o štipendiranju (ZŠip, Ur. l. RS, št. 59/2007 s spremembami), temveč v javnem pozivu, ki ga je 1. 6. 2010 objavilo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve oziroma sklad. ZŠtip namreč glede določitve datuma v 47. členu določa, da sklad na predlog ministra, pristojnega za delo, v juniju tekočega leta v sredstvih javnega obveščanja objavi poziv štipendistom, ki prejemajo državno štipendijo oziroma Zoisovo štipendijo, da predložijo potrebno dokumentacijo za nadaljnje prejemanje štipendije. V 2. odstavku istega člena je posebej določeno, da štipendist, ki prejema državno štipendijo ali Zoisovo štipendijo, mora v roku iz javnega poziva predložiti štipenditorju zbirno mapo v skladu s 6. odstavkom 40. člena zakona. V 4. alinei 1. odstavka 48. člena je določeno, da štipendijsko razmerje pri državni štipendiji ali Zoisovi štipendiji miruje, štipendija za tekoče šolsko oziroma študijsko leto pa se ne izplačuje štipendistu, ki ne izpolni obveznosti iz 2. odstavka 47. člena zakona. Med strankama je nesporno, da je tožnik zamudil rok določen v javnem pozivu. Ker pa je tožnik pri toženi stranki skupaj s pritožbo zoper prvostopenjsko odločbo vložil tudi predlog za vrnitev v prejšnje stanje, je za odločitev v zadevi bistveno, ali so izpolnjeni pogoji po 3. odstavku 103. člena ZUP za vrnitev zadeve v prejšnje stanje. V 3. odstavku 103. člena je namreč določena izjema, in sicer da se vrnitev v prejšnje stanje dovoli tudi v primeru, če je stranka po očitni pomoti zamudila rok, pa je pristojni organ vlogo vendarle prejel vsaj v treh dneh po izteku roka, če bi stranka zaradi zamude izgubila kakšno pravico. V spornem primeru gre za pravico tožnika, da se mu tudi v šolskem letu 2010/2011 izplačuje državna štipendija.

Po proučitvi zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ni odločal pristojni organ. Skladno z 2. odstavkom 106. člena ZUP namreč o predlogu odloči s sklepom organ, pri katerem bi bilo treba opraviti zamujeno dejanje. V spornem primeru pa je o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje odločil drugostopenjski organ, kar pomeni, da je bila s takim postopanjem stranka tudi prikrajšana za vložitev morebitne pritožbe zoper odločitev prvostopenjskega organa. Prvostopenjski organ bi moral v postopku razčistiti dejstva, na katera se sklicuje tožnik v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje. S tem ko je o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje odločil drugostopenjski organ, je bila kršena določba 2. odstavka 106. člena ZUP, ki ga sodišče v postopku obravnava kot materialno pravo. Zaradi kršitve materialnega prava, ki ga je posledično zagrešilo tudi sodišče prve stopnje, je bila odločitev tožene stranke nepravilna in nezakonita. Pritožbeno sodišče je zato na podlagi 5. alinee 358. člena ZPP in 1. alinee 1. odstavka 82. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004) pritožbi tožnika ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je odpravilo drugostopenjsko odločbo tožene stranke št. ... z dne 22. 3. 2011 in zadevo vrnilo toženi stranki v ponovno upravno odločanje. V zadevi bo prvostopenjski organ najprej odločil o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje. Ker je tudi odločitev o sami pritožbi vloženi zoper prvostopenjsko odločbo odvisna od odločitve prvostopenjskega organa v zvezi s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje, je pritožbeno sodišče razveljavilo tudi drugostopenjsko odločbo v delu, s katerim je bila pritožba vložena zoper prvostopenjsko odločbo zavrnjena. V zadevi je namreč najprej potrebno odločiti o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, ter šele nato odločiti tudi o vloženi pritožbi zoper prvostopenjsko odločbo z dne 18. 10. 2010. V bistvu enako odločitev je pritožbeno sodišče sprejelo tudi v zadevi Psp 65/2012 z dne 7. 3. 2012. Ker je tožnik uspel v postopku, je pritožbeno sodišče na podlagi 2. odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 154. členom ZPP odločilo, da gredo tožniku tudi potrebni stroški postopka. Stroške je odmerilo upoštevaje stroškovnik ter določbe Zakona o odvetniški tarifi (ZOdvT, Ur. l. RS, št. 67/2008). Sodišče je tako odločilo, da tožniku po tar. št. 3100 pripada nagrada za postopek v višini 167,70 EUR, po tar. št. 3102 nagrada za narok v višini 154,80 EUR, ter 20,00 EUR po tar. št. 6002, vse povečano za DDV po tar. št. 6007 in pa kilometrina 2 krat 30 km v višini 22,20 EUR. Ker je tožnik uspel tudi v pritožbenem postopku, mu je pritožbeno sodišče glede na znesek, ki ga je uveljavljal s pritožbo (182,30 EUR) priznalo navedeni znesek, povečan za DDV po tar. št. 6007, kar skupaj znaša 218,76 EUR. Priznane stroške je dolžna povrniti tožena stranka v roku osem dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Ker je bila pooblaščenka postavljena z odločbama o Bpp št. 232/2011 in 172/2012, je potrebno stroške nakazati na TRR Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani.