Jedro

Revizijski očitek, da "je sodišče tudi opustilo izvedbo dokaza po zaslišanju odvetnika X, kar je toženka opetovano predlagala", je pavšalen. Revidentka namreč ne pove, (če) kdaj in na kakšen način je predlagala ta dokaz (če v vlogi, v kateri, če na naroku, na katerem). Tak očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka je nekonkretiziran in zato ne dosega standarda obrazloženosti. Ker na bistvene kršitve določb pravdnega postopka revizijsko sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, revidentka z njim ne more uspeti.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je toženko zavezalo, da mora tožniku plačati 1.260.000,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28.12.1993 in 74.339,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1.9.1993. Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo, toženko pa zavezalo, da mora tožniku povrniti 346.933,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodbe.

Pritožbeno sodišče je toženkini pritožbi delno ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo v odločbi o stroških postopka, sicer pa je pritožbo zavrnilo in v obsodilnem delu odločbe o glavni stvari potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. V razlogih je navedlo, da sprejema dokazno oceno sodišča prve stopnje, da je tožnik toženki izročil v hrambo 18.000 DEM, tega zneska pa mu toženka nato ni vrnila. Pritožbeno sodišče sprejema tudi dokazno oceno prvostopnega sodišča, da toženka z zneskom 74.399,00, ki ga je dvignila z dolžnikovega računa, ni porabila za stroške njegovega stanovanja.

Zoper sodbo pritožbenega sodišča je toženka vložila revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in nepravilne uporabe materialnega prava (pri čemer je opredelila le očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka - in še to pavšalno). Pretežni del revizije pa predstavlja kritika dokazne ocene, zlasti tega, da sta sodišči prve in druge stopnje verjeli tožniku (čeprav se je po mnenju revidentke med postopkom pokazalo, da zaradi spreminjanja stališč in trditev ni resnicoljuben). Očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka uveljavlja revidentka v naslednjih stavkih: "Poleg tega pa je sodišče tudi opustilo izvedbo dokaza po zaslišanju odvetnika X., kar je toženka opetovano predlagala. Če bi namreč sodišče izvedlo ta dokaz, bi v primerjavi tožnikovega originalnega podpisa, ki se nedvomno pri odvetniku X. nahaja v zvezi s prevzemom zneska 18.000 DEM, z zapisom na takozvanem potrdilu, ki naj bi ga bila podpisala toženka, zlahka ugotovilo, da gre res za montažo, tako kot je toženka od vsega početka trdila že tedaj, ko je tožnik predložil fotokopijo zatrjevanega potrdila".

Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožniku, vendar ta nanjo ni odgovoril. Revizija ni utemeljena.

Ker revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena Zakona o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/99 in nasl. - ZPP), se revizijsko sodišče z navedbami in trditvami, s katerimi revidentka izpodbija dokazno oceno, ni ukvarjalo.

Revizijski očitek, da "je sodišče tudi opustilo izvedbo dokaza po zaslišanju odvetnika X., kar je toženka opetovano predlagala", pa je pavšalen. Revidentka namreč ne pove, (če) kdaj in na kakšen način je predlagala ta dokaz (če v vlogi, v kateri, če na naroku, na katerem). Tak očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka je nekonkretiziran in zato ne dosega standarda obrazloženosti. Ker na bistvene kršitve določb pravdnega postopka revizijsko sodišče ne pazi po uradni dolžnosti (371. člen ZPP), revidentka z njim ne more uspeti. Glede na to, da je materialno pravo pravilno uporabljeno, je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo (378. člen ZPP).