Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali je s tem, ko tožeči stranki, ki je občina, na območju katere naj bi se vršila obravnavana gradnja, ni priznalo statusa stranskega udeleženca postopka izdaje gradbenega dovoljenja, Upravno sodišče odločalo v nasprotju z Ustavo?

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali je s tem, ko tožeči stranki, ki je občina, na območju katere naj bi se vršila obravnavana gradnja, ni priznalo statusa stranskega udeleženca postopka izdaje gradbenega dovoljenja, Upravno sodišče odločalo v nasprotju z Ustavo?

Obrazložitev

1.Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) v I. točki izreka zavrnilo tožbo, vloženo zoper sklep št. 35105-97/2018/7 z dne 27. 5. 2019, s katero je Ministrstvo za okolje in prostor pod točko 1. izreka zavrglo tožničino zahtevo za vročitev gradbenega dovoljenja, izdanega A. d. d., za gradnjo VI. Skupine tirov v A., pod točko 2. izreka zavrnilo tožničin predlog za obnovo postopka izdaje tega dovoljenja iz razloga po 9. točki 260. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), pod točko 3. izreka pa odločilo, da stroški postopka niso nastali. Odločilo je tudi o stroških postopka (II. in III. točka izreka izpodbijane sodbe).

2.V obrazložitvi izpodbijane sodbe je Upravno sodišče zavrnilo tožbeni ugovor, da toženka ne bi smela odločiti z enim aktom. Pri tem seje sklicevalo na tretji dostavek 130. člena ZUP ter sodno prakso, po kateri formalna izdaja sklepa o združitvi ne predstavlja bistvene kršitve postopka, če so izpolnjeni pogoji za združitev (24. točka obrazložitve). Zavrnilo je tudi tožbeni ugovor, da bi morala tožnica imeti položaj stranske udeleženke že zato, ker se je pred tem na zahtevo iste stranke vodil postopek izdaje gradbenega dovoljenja po določbah Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1) in je tožnica v tistem postopku svojo udeležbo priglasila ter da je ravnanje stranske udeleženke, ki je prvo zahtevo umaknila in nato po začetku uporabe Gradbenega zakona (v nadaljevanju GZ) vložila novo, nezakonito. Pojasnilo je, da stranka prosto razpolaga s svojim zahtevkom in da z umikom zahteve odpadejo njeni učinki za nazaj in se šteje kot da zahteva sploh ni bila vložena ter poudarilo, da je sicer pravilen zaključek toženke, da tožnici ne gre položaj stranske udeleženke po prvi alineji drugega odstavka 36. člena GZ, vendar ne zgolj zato, ker nepremičnine niso zajete v izreku gradbenega dovoljenja, temveč tudi in predvsem zato, ker iz projektne dokumentacije izhaja, da bo gradnja potekala v dveh fazah in je bila zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja vložena le za I. fazo, v kateri pa tožničine nepremičnine niso zajete. Pritrdilo je tudi presoji toženke, da tožnica ni uspela izkazati, da ji gre položaj stranske udeleženke na podlagi druge alineje drugega odstavka 36. člena GZ, pri čemer je pojasnilo, da po tej določbi položaj stranskega udeleženca ni priznan zgolj na lastništvu mejnih zemljišč, ampak je treba v postopku presoditi, ali mejaš izkazuje pravni interes za sodelovanje v postopku. Pri tem že GZ v tretji alineji primeroma našteva pravne koristi, v katere bi bilo lahko posežene, vendar lahko oseba, ki zahteva udeležbo, navaja in izkazuje tudi druge okoliščine, ki kažejo na obstoj pravne koristi za vstop v postopek. Tožnica pa takih okoliščin ni niti zatrjevala, tako v postopku izdaje dovoljenja kot tudi kasneje v upravnem sporu.

3.Tožnica je vložila predlog za dopustitev revizije po 367.b členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. Vrhovnemu sodišču je predlagala, naj dopusti revizijo zaradi dveh pomembnih vprašanj.

4.Predlog za dopustitev revizije je delno utemeljen.

5.Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena ZPP izpolnjeni glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa. Gre namreč za vprašanje, ali bi morala imeti občina možnost udeležbe v postopku izdaje gradbenega dovoljenja že zgolj zato, ker se bo gradnja na podlagi državnega prostorskega akta izvajala na njenem območju. S tem pa je povezano vprašanje obstoja zatrjevane pravne praznine, ki naj bi jo povzročila z GZ ukinjena pravica občine, kot jo je določal prej veljavni ZGO-1 v 62. členu, in posledično zatrjevane neustavnosti zakona, ki ga je treba uporabiti v obravnavani zadevi. Po presoji Vrhovnega sodišča gre za pomembno pravno vprašanje, ki presega pomen konkretne zadeve in je pomembno za razvoj prava. Zato je predlogu v navedenem obsegu ugodilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP).

6.Glede preostalega vprašanja Vrhovno sodišče revizije ni dopustilo, saj zanjo niso izpolnjeni zakonski pogoji.

7.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).