Jedro

Zavarovanec toženke bi za konkretno delo moral predvideti, da tekom avtomatiziranega delovnega procesa pri povečanem obsegu dela zaradi slabše kvalitete kruha delavci ne bodo mogli ustrezno čistiti tal in da bodo zato neočiščena tla, posuta z drobtinami, bolj drsna. Zato bi moral zagotoviti bodisi manj drsečo pohodno površino ali pa dodatne delavce, ki bi med delom čistili tla, kot je to tekom postopka navajala že tožnica.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se vmesna sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II.Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za poznejšo odločbo.

Obrazložitev

1.Tožnica s tožbo od toženke zahteva povrnitev nepremoženjske škode, ki jo je utrpela zaradi poškodovanja v delovni nesreči na dne 19. 2. 2018.

2.Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno vmesno sodbo odločilo, da je tožbeni zahtevek po podlagi utemeljen.

3.V pravočasni pritožbi toženka uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določb pravdnega postopka, nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga spremembo z zavrnitvijo tožbenega zahtevka oziroma podredno razveljavitev z vrnitvijo v ponovno obravnavanje in odločanje. Priglaša pritožbene stroške. Bistvene pritožbene navedbe bodo povzete v nadaljevanju, ko bo nanje sproti odgovorjeno.

4.Tožnica na pritožbo ni odgovorila.

5.Pritožba ni utemeljena.

6.Pritožbeno ni sporno, da je bila tožnica zaposlena pri zavarovancu toženke. Na dan škodnega dogodka je delala na strojni liniji izdelave prepečenca. Gre za avtomatiziran delovni proces, ki obsega transportne trakove (na teh prihajajo rezine prepečenca iz peči), polagalce prepečenca - dozatorje ter primarne in sekundarne pakirne stroje. Tožničino delo je bilo kontroliranje oblike, velikosti in števila rezin prepečenca na tekočem traku pred vstopom v primarni pakirni stroj, ki potem prepečence ovije s folijo. Neustrezne prepečence je morala odstraniti v posebno vrečo poleg stroja in jih nadomestiti z ustreznimi, trak pa očistiti, da na njem ni bilo kakšnih koščkov, saj ti ne smejo v stroj. V ta namen se uporablja pihalnik. Po koščkih prepečenca, ki padajo na tla, delavci ne smejo hoditi. Dele prepečenca in drobtine, ki padejo s traku tudi na tla, je morala tožnica že med delom počistiti, za kar je imela na voljo metlo, s katero je ta odpad potisnila pod stroj ali trak. Temeljitejše čiščenje delovnega mesta (pometanje tal z metlo in pospravljanje odpada s tal v vrečo) je zahtevalo zaustavljanje primarnega pakirnega stroja. Avtomatiziran proces ne dopušča pogostega zaustavljanja tega stroja, saj se na transportnih trakovih, ki vodijo iz peči, prepečenec v takem primeru nalaga, zaradi česar ga lahko potegne nazaj v peč ter lahko pride do vžiga. Temeljito čiščenje z metlo in pihalnikom se vedno opravi po zaključku dela. Tla na kraju škodnega dogodka so bila premazana z epoksi smolo. V primeru, ko so taka tla posuta z drobtinami prepečenca, drsijo bolj, kot če na njih ni drobtin, torej kot če so čista. Tožnica je bila obuta v delovno obutev, ki s protizdrsnim podplatom z oznako SRC zvišuje stopnjo protizdrsnosti. Taka obutev v nobenem primeru v celoti ne nevtralizira neustrezne podlage. Naknadno je delodajalec izvedel delne reparacije tal z epoksi premazom tako, da so bila tla prevlečena z epoksi premazom, kateremu je dodan kremen
0dev pesek. Taka tla so v primeru, če so posuta z drobtinami, manj drsna kot tla, ki so premazana zgolj z epoksi premazom.

7.Do škodnega dogodka je prišlo v času, ko je bilo zaradi težav s kvaliteto kruha, ki se je preveč drobil, več odpada. Trakovi, ki vodijo iz peči, so bili zato polni. Pakirnega stroja ni bilo možno zaustavljati, ker je bilo potrebno hitro prazniti trakove. Za čiščenje stroja in traku je tožnica uporabljala pihalnik. Pri delu je pazila, da ni stopila na koščke prepečenca, ki so padali na tla. Z metlo je odpadle koščke potiskala pod stroj, drobtine pa so ostajale na tleh. Pri hoji do pakirnega stroja po teh tleh, na katerih so bile drobtine, je tožnici spodrsnilo in je padla. Zaradi padca je tožnica utrpela multipli zlom reber ter udarnino drugih delov zapestja in roke.

8.7. Drži pritožbena trditev, da odsotnost pisnih navodil glede čiščenja delovnega mesta med delovnim časom ni v povezavi z nezgodo tožnice. Take povezave sodišče prve stopnje niti ni ugotovilo. Pritožba ima tudi prav, da bi bila zahteva, da je treba delavcu v konkretnih okoliščinah dati navodila za čiščenje pohodne površine okoli stroja, kar ne predstavlja kakšnega kompliciranega ali zahtevnega opravila, pretirana in ne predstavlja potrebnega ukrepa v smislu zagotavljanja varstva pri delu.

9.8. Sodišče prve stopnje je presojo, ali mora delodajalec glede konkretne delovne obveznosti izvajati ukrepe, potrebne za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev, pravilno naredilo na podlagi ocene o tem, kakšne nevarnosti so povezane z opravljanjem delovne obveznosti in kakšna so tveganja za nastanek poškodb. Pri tem je pravilno upoštevalo naravo delovne obveznosti, ki jo mora delavec opraviti ter način izvajanja te delovne obveznosti.

10.9. Na ugotovljene okoliščine, ko je imela tožnica toliko dela z odstranjevanjem in nadomeščanjem prepečenca ter čiščenjem traku, ker je iz peči prihajal bolj drobljiv prepečenec in je bilo odpada več, da pakirnega stroja ni mogla ustaviti, da bi lahko tla temeljito očistila, je sodišče prve stopnje vzročno zvezo za tožničino škodo, ki jo je utrpela zaradi padca, pravilno pripisalo dejstvu, da delodajalec v danih okoliščinah ni poskrbel, da tla na tožničinem delovnem mestu niso bila drsna. Zaradi drobtin, ki na epoksi podlagi zmanjšujejo trenje in povečujejo drsnost, tveganje drsnosti ni odpravljeno niti z obutvijo z najboljšim protidrsnim podplatom. Tožnica ob povečanem obsegu neustreznega prepečenca, ki ga je morala odstraniti in zamenjati, povečanem obsegu odpada ter nemožnosti ustavitve stroja za ustrezno čiščenje tal, po katerem nan njih ne bi bilo drobtin, ni mogla skrbeti še za to, da tla, po katerih je hodila, ne bi bila drsna.

11.10. Zavarovanec toženke bi za konkretno delo moral predvideti, da tekom avtomatiziranega delovnega procesa pri povečanem obsegu dela zaradi slabše kvalitete kruha delavci ne bodo mogli ustrezno čistiti tal in da bodo zato neočiščena tla, posuta z drobtinami, bolj drsna. Zato bi moral zagotoviti bodisi manj drsečo pohodno površino ali pa dodatne delavce, ki bi med delom čistili tla, kot je to tekom postopka navajala že tožnica.

12.11. Dejstvo, da je delodajalec zagotovil delovno obutev SRC, katerega pritožba ocenjuje kot povsem zadosten in primeren ukrep, delodajalca ne more razbremenjevati odgovornosti za obravnavani škodni dogodek. Ravno nasprotno. Le še dodatno kaže na njegovo neskrbnost. Kljub temu, da bi lahko ocenil, da tudi z najboljšo obutvijo na tleh z epoksi premazom, posutem z drobtinami, ni moč odpraviti tveganja zdrsa, tega tveganja ni odpravil.

13.12. Tožnici s pritožbeno izpostavljenim dopuščanjem, da se na tleh med samim delom nabirajo drobtine prepečenca, ni mogoče očitati soprispevka k nastanku škode. Kakšne svoje dolžnosti ni kršila (12. člen ZVZD-1), celo hoji po prepečencu, ki je padal na tla, se je v skladu z navodili izogibala ter ga odstranjevala. Do nabiranja drobtin na tleh je prišlo zaradi pomanjkljive organizacije dela v primeru, ko je prihajalo do težav s kvaliteto kruha. Zaradi avtomatiziranega delovnega procesa je tožnica lahko v takem primeru izpolnjevala le delovno obveznost kontrole in pakiranja prepečenca, čiščenja traku ter odmikanja na tla padlih delov prepečenca pod stroj. Pakirnega stroja ob teh delovnih obveznostih, ki jih je morala prednostno izpolnjevati, da ne bi prišlo do nabiranja prepečenca na transportnih trakovih ter posledičnega vžiga, ni mogla zaustaviti v toliko, da bi s tal sproti odstranjevala še drobtine. Škodo, ki je nastala tožnici, je tako moč pripisati zgolj zavarovancu toženke, ker dela ni organiziral tako, da bi lahko tožnica svoje delo varno opravljala na tleh, ki ne bi bile drsne - na katerih se ne bi kopičile drobtine. Lahko bi ga namreč organiziral drugače, s čimer bi se lahko izognil škodnemu dogodku (45. člen in prvi odstavek 179. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), prvi odstavek 131. člena Obligacijskega zakonika - v nadaljevanju OZ).

14.13. Razlogi, iz katerih se sodba izpodbija, tako niso podani. Ker ni podan niti kakšen od razlogov, na katere mora pritožbeno sodišče paziti uradoma (drugi odstavek 350. člena ZPP), se je pritožba izkazala za neutemeljeno. Zato jo je bilo potrebno zavrniti in vmesno sodbo sodišča prve stopnje potrditi (353. člen ZPP).

15.14. Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ter 164. členu ZPP.

-------------------------------

1Gre za
0devlje z najvi1jo standarizirano stopnjo protizdrsnosti. Obutev z oznako SRC je odporna proti zdrsu na kerami
0dnih plo1
0dicah z razred
0deno milno raztopino (test SRA) in proti zdrsu na jeklenih povr1inah z glicerolom (test SRB). Standardni testi ne preverjajo pogojev protizdrsnosti v primeru tal, posutih z drobtinami.

2Primerjaj sodbi Vrhovnega sodi1
0da RS II Ips 961/2007 ter II Ips 949/2008.

3Primerjaj sodbo in sklep Vrhovnega sodi1
0da RS 252/2009.

4Drobtine na epoksi podlagi delujejo kot majhni krogli
0dni le
7eaji in tako ustvarjajo t.i. efekt banane.

5Varnost in zdravje delavcev mora delodajalec zagotavljati tako, da izvaja ustrezne ukrepe, vklju
0dno s prepre
0devanjem, odpravljanjem in obvladovanjem tveganj pri delu, obve1
0danjem in usposabljanjem delavcev ter z ustrezno organiziranostjo in potrebnimi materialnimi sredstvi (5. in 19.
0len Zakona o varnosti in zdravju pri delu - v nadaljevanju ZVZD-1).