Jedro

Z uveljavljanjem pravnih sredstev ima stranka možnost odpraviti protipravno ravnanje in posledice tega ravnanja; opustitev tega ravnanja povzroči prekinitev vzročne zveze med protipravnim ravnanjem državnih organov in domnevno nastalo škodo. Sledeč navedenemu je treba ob tovrstnih ugovorih presoditi, ali je imela stranka dejansko možnost odpraviti protipravno ravnanje oziroma posledice tega ravnanja.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek za nerazdelno plačilo toženk v višini 3.309.051,21 EUR1 z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24. 5. 2018 in tožeči stranki naložilo povrnitev pravdnih stroškov prve toženke v višini 11.202,36 EUR ter druge toženke v višini 11.445,22 EUR.

2. Zoper sodbo se je iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) pritožila tožeča stranka, predlagala ugoditev pritožbi, spremembo izpodbijane sodbe in ugoditev tožbenemu zahtevku, podredno pa razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasila je stroške pritožbenega postopka.

3. Na pritožbo je odgovorila prva toženka, predlagala zavrnitev pritožbe, potrditev izpodbijane sodbe in povrnitev stroškov pritožbenega postopka. Druga toženka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Tožeča stranka v obravnavani zadevi uveljavlja odškodninski zahtevek zoper toženki, ker naj bi ti nestrokovno in nepravilno sodelovali pri pripravi javnega razpisa prve toženke v delu, ki se nanaša na opredelitev naselij, ki naj bi predstavljale t. i. "bele lise" glede dostopa do širokopasovnega omrežja preko priključkov FWBA (_fixed wireless broadband access_). Tožeča stranka, ki se je zanesla na pripravljeno gradivo, je na javni dražbi uspela pridobiti frekvence med drugim v frekvenčnem pasu 800 MHz s posebnimi obveznostmi pokrivanja, glede česar ji je bila izdana Odločba o dodelitvi radijskih frekvenc z dne 26. 5. 2014 (v nadaljevanju: ODRF). Po izgradnji ustrezne infrastrukture oziroma izpolnitvi obveznosti iz ODRF je tožeča stranka ugotovila, da v javnem razpisu opredeljena naselja dejansko niso predstavljala t. i. "belih lis", kot je predpostavljala, in v številnih naseljih niti ni obstajala potreba po storitvah tožeče stranke, izhajajočih iz ODRF, v posledici česar ji je zaradi izpolnitve teh obveznosti nastala škoda. Poleg tega pa zaradi spodbujanja toženk dostopa do interneta na fiksni lokaciji uveljavlja tudi bodočo škodo v obliki odpovedi obstoječih naročnikov storitev tožeče stranke glede storitev FWBA.

6. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi na podlagi med pravdnimi strankami nespornega dejstva, da tožeča stranka zoper ODRF ni uporabila nobenega pravnega sredstva, presodilo, da je to razlog, ki v obravnavani zadevi izključuje protipravnost ravnanja toženk, in posledično tožbeni zahtevek zavrnilo. Tožeča stranka v pritožbi utemeljeno opozarja na pomanjkljivosti v omenjeni obrazložitvi sodišča prve stopnje kakor tudi v sami materialnopravni presoji dejanskega stanja.

7. Glede rednih pravnih sredstev višje sodišče izpostavlja, da prva toženka (ki je pred sodiščem prve stopnje izpostavljala argument neizčrpanja pravnih sredstev) niti ni konkretno nasprotovala trditvi tožeče stranke, da rednega pravnega sredstva – tožbe v upravnem sporu – zoper ODRF ni mogla vložiti, saj neskladja med dejanskim stanjem na terenu in vsebino javnega razpisa še ni mogla ugotoviti v roku 30 dni, kolikor je imela časa za vložitev tožbe v upravnem sporu (tč. 6, str. 3 odgovora na tožbo); enako je navedla tudi v odgovoru na pritožbo (tč. 18, str. 5 odgovora na pritožbo). Posledično je sodišče prve stopnje pravzaprav prekoračilo trditveno podlago prve toženke s tem, ko je tožeči stranki štelo v škodo, da ni izčrpala rednih pravnih sredstev.

8. Višje sodišče soglaša s tožečo stranko, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do njenega ugovora, da z izrednim pravnim sredstvom - obnovo upravnega postopka izdaje ODRF po 1. točki 260. člena Zakona o upravnem postopku (ZUP) ni mogla odpraviti očitane protipravnosti ravnanja toženk in posledic tega ravnanja. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da se sodišče prve stopnje ni konkretno ukvarjalo s presojo, ali je bila obnova postopka izdaje ODRF po določbi četrtega odstavka 191. člena Zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1) v zvezi s 1. točko 260. člena ZUP učinkovito pravno sredstvo za odpravo protipravnega stanja, ki ga je tožeča stranka zatrjevala, temveč je na podlagi (med strankami nespornega) dejstva, da tožeča stranka omenjenega pravnega sredstva ni uveljavljala, zaključilo, da tožbeni zahtevek ni utemeljen. Tožeča stranka je zatrjevala protipravno ravnanje toženk pri pripravi gradiva, ki je postalo del javnega razpisa ter nato tudi del ODRF, in ne konkretno napake ODRF kot take. Ta nepravilnost po presoji višjega sodišča ni takšna, ki bi jo lahko tožeča stranka učinkovito uveljavljala z obnovo upravnega postopka. Prvi odstavek 191. člena ZEKom-1 določa, da se upravni postopek uvede po izvedenem javnem razpisu; enako izhaja tudi iz besedila javnega razpisa (točka F.4, str. 73, priloga A6). To pomeni, da bi se obnovljeni upravni postopek vrnil v fazo po izvedenem javnem razpisu, kar pa pomeni, da bi zatrjevana nepravilnost, ki se nanaša na gradivo javnega razpisa, še vedno obstajala in bila tako še vedno del ODRF tudi v obnovljenem postopku. Po presoji višjega sodišča za obnovo samega javnega razpisa v ZEKom-1 ni pravne podlage; prvi odstavek 37. člena ZEKom-1 izrecno določa, da se v postopku javnega razpisa ne uporabljajo določbe ZUP. Vse navedeno pomeni, da četudi bi tožeča stranka vložila zahtevo za obnovo upravnega postopka, s tem ne bi odpravila očitanega protipravnega ravnanja pri pripravi javnega razpisa niti ne posledic tega protipravnega ravnanja, kar pa pomeni, da v nasprotju s presojo sodišča prve stopnje obnova ni pomenila učinkovitega pravnega sredstva.

9. Nadalje pa se je sodišče prve stopnje oprlo še na možnost spremembe ODRF po določbi 57. člena ZEKom-1 in na 5. točko izreka ODRF, na podlagi katere bi imela tožeča stranka možnost predlagati spremembo seznama naselij iz Priloge 1 k ODRF. Z uveljavljanjem pravnih sredstev ima stranka možnost odpraviti protipravno ravnanje in posledice tega ravnanja;2 opustitev tega ravnanja povzroči prekinitev vzročne zveze3 med protipravnim ravnanjem državnih organov in domnevno nastalo škodo. Sledeč navedenemu je treba ob tovrstnih ugovorih presoditi, ali je imela stranka dejansko možnost odpraviti protipravno ravnanje oziroma posledice tega ravnanja. Tožeča stranka je trdila, da v okoliščinah obravnavane zadeve tako sprememba ODRF po določbi 57. člena ZEKom-1 kot sprememba seznama naselij v Prilogi 1 k ODRF po 5. točki ODRF zanjo nista pomenili učinkovitega pravnega sredstva, ker naj bi ji vsi stroški, izhajajoči iz njenih obveznosti po ODRF, že nastali, preden je mogla ugotoviti neskladje med dejanskim stanjem na terenu in podatki, vsebovanimi v javnem razpisu in prevzetimi v ODRF. Presoja utemeljenosti teh navedb iz obrazložitve izpodbijane sodbe ne izhaja, čeprav gre za pravno odločilne navedbe, do katerih so se sodišča dolžna opredeliti. S takim ravnanjem je bila tožeči stranki kršena pravica do izjave, zaradi česar je podana absolutno bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

10. Ugotovljena absolutno bistvena kršitev določb pravdnega postopka terja razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 354. člena ZPP). Sodišče prve stopnje se v posledici (zmotne) presoje o opustitvi obveznosti izčrpanja pravnih sredstev ni opredeljevalo do številnih dejanskih in pravnih vprašanj, povezanih z obstojem predpostavk odškodninske odgovornosti. Z drugačno materialnopravno presojo dejanskega stanja, ki bi v nadaljevanju morebiti terjala izvajanje dodatnih dokazov v zvezi z obstojem drugih predpostavk odškodninske odgovornosti ter v nadaljevanju še s potencialnim ugotavljanjem višine škode, s čimer se sodišče prve stopnje ni ukvarjalo, bi višje sodišče s samostojno obravnavo in odločitvijo o zahtevku nesorazmerno poseglo v pravico strank do pravnega sredstva, in ta pravica v tem konkretnem primeru pretehta pomen pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

11. V novem sojenju se bo sodišče prve stopnje moralo opredeliti do trditev tožeče stranke, da ni imela na voljo učinkovitega pravnega sredstva za odpravo protipravnega ravnanja toženk in njegovih posledic; v kolikor bo sodišče prve stopnje presodilo, da ta trditev tožeče stranke drži, se bo moralo v nadaljevanju opredeliti do obstoja predpostavk odškodninske odgovornosti toženk ter ob presoji teh navedb nato o tožbenem zahtevku ponovno odločiti.

12. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

PRAVNI POUK: Zoper sklep o razveljavitvi je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje, v 15 dneh od prejema pisnega odpravka te odločbe, v dveh izvodih. Obsegati mora navedbo odločbe, zoper katero se vlaga, izjavo, da se izpodbija, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v nov postopek, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti nov postopek.

O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

1 S popravnim sklepom z dne 9. 11. 2020 je sodišče popravilo očitno pisno pomoto v prvotnem zapisu 8.809.051,21 EUR. 2 Sodba VSRS II Ips 198/2018 z dne 19. 2. 2019. 3 Sodba VSRS III Ips 105/2007 z dne 24. 3. 2009.