Jedro

Razlika preveč izplačanih plač toženi stranki v obdobju od maja do julija 2009 je znašala skupno 205,02 EUR. Tožena stranka je uveljavljala v pobot svojo terjatev do tožeče stranke v znesku 325,54 EUR. Tožeča stranka je pripadajoči znesek toženi stranki v višini 325,54 EUR upoštevala v dobro in tako zmanjšala neto razliko preveč izplačanih plač z zneska 1.471,54 EUR na znesek 1.146,00 EUR. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da obstoji terjatev tožeče stranke v znesku 205,02 EUR. Pravilno je tudi ugotovilo, da je s strani tožeče stranke dejansko priznana v pobot uveljavljena terjatev v isti višini. Tožena stranka je sicer uveljavljala v pobot terjatev v znesku 325,54 EUR, vendar se lahko terjatev pobota le do višine zahtevanega zneska s strani tožeče stranke. Po opravljenem pobotu obstoječih terjatev tožeče in tožene stranke je sodišče prve stopnje tako pravilno materialno pravno zaključilo, da se zahtevek tožeče stranke na plačilo 205,02 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi zavrne.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugotovilo obstoj terjatve tožeče stranke do tožene stranke v znesku 205,02 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4. 6. 2011 dalje do plačila (I. točka izreka) in obstoj v pobot uveljavljane terjatve tožene stranke v višini zahtevka tožeče stranke iz I. točke izreka (II. točka izreka). Po opravljenem pobotu ugotovljenih terjatev obeh strank je zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke na plačilo zneska 205,02 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4. 6. 2011 dalje do plačila (III. točka izreka). Odločilo je, da je tožeča stranka dolžan toženi stranki povrniti stroške postopka v višini 154,76 EUR v roku 8 dni (IV. točka izreka).

2. Zoper navedeno sodbo vlaga pravočasno pritožbo tožeča stranka zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da njeni pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje primarno spremeni tako, da v celoti ugodi tožbenemu zahtevku tožeče stranke in zavrne pobotni ugovor tožene stranke, podredno pa sodbo razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje sodišču prve stopnje. Navaja, da se odprta terjatev tožeče stranke dejansko nanaša na razliko preveč izplačane plače toženi stranki za mesece maj, junij in julij 2009 v skupnem znesku 205,02 EUR in da je tožena stranka šele na naroku za glavno obravnavo dne 26. 2. 2015 postavila pobotni ugovor iz naslova njene terjatve do tožeče stranke. Trdi, da je do pobota terjatve tožeče in tožene stranke prišlo že, ko je tožeča stranka toženi stranki predložila pregled neto razlik, podrobno specificiran, čemur tožena stranka ni nasprotovala. Iz pregleda neto razlik izhaja, kakšna je bila obveznost tožene stranke do tožeče stranke in kakšna je bila obveznost tožeče stranke do tožene stranke in kako je tožeča stranka medsebojne terjatve pravdnih strank poračunala oziroma pobotala. Po določbah Obligacijskega zakonika s pobotom obligacija preneha. Meni, da je tožeča stranka s pobotom v celoti izpolnila svojo obveznost do tožene stranke iz naslova njene terjatve v višini 325,54 EUR, zato bi sodišče toženkin pobotni ugovor moralo zavrniti. Priglaša pritožbene stroške.

3. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo prereka pritožbene navedbe kot neutemeljene in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo tožeče stranke zavrne. Meni, da je materialno pravno zmotno stališče tožeče stranke, da je bil pobotni ugovor podan konkludentno s tem, ko je toženka prejela pregled neto razlik, saj pobot ni možen s konkludentnim dejanjem, ampak zgolj z izrecno izjavo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah razlogov, navedenih v pritožbi, pri čemer je v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/1999 in naslednji) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, da je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje in na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo.

6. Sodišče prve stopnje je pravilno in popolno ugotovilo vsa odločilna dejstva. Ta pa so: - da je znašala razlika preveč izplačanih plač toženi stranki v obdobju od maja do julija 2009 (torej nezastaranih zneskov plač) skupno v višini 205,02 EUR; - da je tožena stranka uveljavljala v pobot svojo terjatev do tožeče stranke v znesku 325,54 EUR, kar je tožeča stranka pripoznala s predloženim poračunom z dne 6. 5. 2014; - da je tožeča stranka pripadajoči znesek toženi stranki v višini 325,54 EUR upoštevala v dobro in tako zmanjšala neto razliko preveč izplačanih plač iz zneska 1.471,54 EUR na znesek 1.146,00 EUR.

7. Pritožba neutemeljeno uveljavlja, da je tožeča stranka že v poračunu z dne 6. 5. 2014 (A7), ko je opravila izračun neupravičeno pridobljenih neto razlik plač za obdobje od avgusta 2008 do vključno julija 2009, upoštevala dolg tožene stranke do tožeče stranke v znesku 325,54 EUR in tako zmanjšala neto razliko v plači na znesek 1.146,00 EUR namesto 1.471,54 EUR, kolikor bi sicer znašal zahtevek iz naslova preveč izplačanih razlik neto plač. Ob upoštevanju, da so zastarale vse glavnice od avgusta 2008 do aprila 2009 in da ni zastarala le glavnica za vračilo plač od maja 2009 do julija 2009 v znesku 205,02 EUR, je sodišče prve stopnje pravilno le za to terjatev upoštevalo pobotni ugovor tožene stranke v višini 325,54 EUR. Sodišče prve stopnje je tako pravilno ugotovilo, da obstoji terjatev tožeče stranke v znesku 205,02 EUR (preostali del tožbenega zahtevka je že pravnomočno zavrnjen). Pravilno je tudi ugotovilo, da je s strani tožeče stranke dejansko priznana v pobot uveljavljena terjatev v isti višini. Tožena stranka je sicer uveljavljala v pobot terjatev v znesku 325,54 EUR, vendar se lahko terjatev pobota le do višine zahtevanega zneska s strani tožeče stranke. Po opravljenem pobotu obstoječih terjatev tožeče in tožene stranke je sodišče prve stopnje tako pravilno materialno pravno zaključilo, da se zahtevek tožeče stranke na plačilo 205,02 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi zavrne.

8. Ker niso podani niti uveljavljeni pritožbeni razlogi, niti razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

9. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).