Jedro

V skladu z določbo 2. odst. 181. člena ZPP mora tožeča stranka za ugotovitveno tožbo izkazati, da ima pravno korist od vložitve tožbe. Izkazati mora interes, ki je pravno utemeljen, kar pomeni, da mora tožeča stranka izkazati, da bi uspeh v takšni pravdi odprl možnost, da v nadaljnjem postopku uveljavi kakšno svojo pravico ali korist, ki ji jo zagotavlja zakon. Ob dejstvu, da zaradi umika dajatvenega zahtevka, z ugotovitvijo ničnosti tožniki ne bi postali lastniki zemljišč, za katere trdijo, da so predmet izpodbijane pogodbe, bi bila ugotovitev ničnosti le sama sebi namen, kar bi bilo v nasprotju z načelom pravne varnosti.

Izrek

Pritožba zoper sodbo in sklep z dne 3.11.2008 se zavrne in se izpodbijana sodba ter sklep v izpodbijanem delu potrdita.

Pritožbi zoper sklep z dne 12.1.2009 se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom delno ustavilo postopek, in sicer v delu, v katerem je bil tožbeni zahtevek, razviden iz 1. in 2. točke izreka sklepa, umaknjen. Tožbeni zahtevek (pravilno tožbo) na ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe z dne 20.9.2002 med prvotoženo stranko in drugotoženo stranko je z izpodbijanim sklepom sodišče prve stopnje zavrglo (3. točka izreka sklepa). S sodbo je zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, da se predlagani vpis drugotožene stranke izbriše kot ničen in se vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje, kot je bilo pred predlaganim vpisom Dn.št. 9385/2002. Hkrati je sodišče prve stopnje odločilo, da je dolžna tožeča stranka prvotoženi stranki povrniti pravdne stroške v višini 9.948,65 EUR, drugi toženi pa njene pravdne stroške v višini 10.166,68 EUR, v primeru zamude vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Zavrženje tožbe je sodišče prve stopnje utemeljilo z obrazložitvijo, da tožeča stranka ni izkazala pravnega interesa za ugotovitveno tožbo v smislu 181. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/07; UPB3, št. 45/08; ZPP). Tožbeni zahtevek glede izbrisa predlaganega vpisa drugotožene stranke kot ničnega in vzpostavitev v prejšnje stanje pa je sodišče prve stopnje zavrnilo z utemeljitvijo, da drugi toženec ni vpisan v zemljiško knjigo kot lastnik.

Z izpodbijanim sklepom z dne 12.1.2009 je sodišče prve stopnje G., d.o.o., odmerilo nagrado za izdelavo geodetskih storitev po nalogu sodišča v višini 2.000,00 EUR, višjo nagrado (z računom uveljavljan znesek 2.268,00 EUR) pa je zavrnilo.

Zoper sodbo in sklep z dne 3.11.2008 so se pritožili tožniki iz vseh pritožbenih razlogov 1. odst. 338. člena ZPP in predlagali, da višje sodišče po potrebi razpiše obravnavo, pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo in sklep spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi, podrejeno pa, da jo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje pred spremenjenim senatom, vse s stroškovno posledico. Uveljavljajo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odst. 339. člena ZPP, ker sodba nima razlogov. Iz izreka sodbe (pravilno sklepa) in navedb pravnih pravil bi bilo mogoče domnevati, da je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek za ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe zavrglo zaradi pomanjkanja interesa, čeprav ni napisalo nobenega razloga, ki ga je vodilo ob taki odločitvi. Opozarjajo na napačne ugotovitve sodišča prve stopnje, ki nimajo podlage v spisu in predlaganih ter izvedenih dokazih. Ugotavljajo, da ni jasno, kaj je predmet razpolaganja po pogodbi in da ni razumljivo, na podlagi katerih dokazov je sodišče prve stopnje napravilo sklep, da je zemljišče, ki je predmet prodaje po aneksu, zgolj prazno peščeno štirikotno zemljišče. Ni tudi jasno, zakaj sodišče šteje, da ničnost pogodbe ne bi vplivala na položaj tožnikov, ki so stanovanja kupili od Stanovanjskega sklada, saj Stanovanjski sklad ni nobenih spornih zemljišč prenesel na prvotoženo stranko in tega tudi ni v trditvah strank. Tožniki so postali lastniki zemljišč, ki so predmet izpodbijane pogodbe, na podlagi Stanovanjskega zakona in drugih zakonov. O vprašanju pravnega interesa za ugotovitev ničnosti je odločalo sodišče prve stopnje že v prejšnjem postopku in je svoje stališče glede tega vprašanja zavzelo tudi višje sodišče. Pojasnjujejo, zakaj je bil sprožen pravdni postopek in poudarjajo, da je tudi po zadnjem aneksu, ki sta ga sklenili toženki, predmet prodaje tuje zemljišče, ki ga je prodajala pravna oseba, ki s prejšnjim imetnikom pravice uporabe za gradnjo, ki je vpisan v zemljiško knjigo, ni v pravnem nasledstvu. Navajajo, da imajo pravni interes za vložitev tožbe za ničnost pogodbe, ker so predmet te pogodbe zemljišča, ki so njihova last. Z ugotovitvijo ničnosti sporne pogodbe imajo tožniki pravne in dejanske koristi s tem, da bo preprečena potencialna nadaljnja prodaja s strani drugotožene stranke morebitnim dobrovernim pridobiteljem in da tožnikom ne bo treba dokazovati tega dejstva v drugih sodnih ali upravnih postopkih. Z ugotovitvijo ničnosti prodajne pogodbe je odpravljen tudi razpolagalni del pravnega posla in so s tem izpolnjeni pogoji za obravnavanje zahtevka glede izbrisne tožbe. Pravna korist tožnikov za ugotovitev ničnosti sporne pogodbe je v vladavini pravne države, saj je nedopustno, da bi takšna pogodba, ki je v nasprotju s prisilnimi predpisi in moralo, obstajala. V nadaljevanju pritožbe niza razloge za ničnost sporne pogodbe in jih izčrpno obrazlaga. Pojasnjuje, da se pravne podlage za pridobitev lastninske pravice razlikujejo glede na to, ali so postali lastniki na podlagi pogodbe, sklenjene s prodajalcem – investitorjem ali s prodajalcem, ki jim je stanovanje prodal po določilih Stanovanjskega zakona in glede na vrsto nepremičnine. Glede izbrisne tožbe ugotavljajo, da je zavrnitev zahtevka v zvezi z izbrisno tožbo le logična posledica zavrnitve ostalih tožbenih zahtevkov. Ker je zahtevek na ugotovitev ničnosti pogodbe utemeljen, je utemeljen tudi zahtevek po izbrisni tožbi.

Prvatožena stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

Zoper sklep z dne 12.1.2009 se pritožujejo tožniki iz vseh pritožbenih razlogov 1. odst. 338. člena ZPP in predlagajo, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da G., d.o.o., ne odmeri nagrade za izdelavo izvedenskega mnenja oziroma podrejeno, da izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Ugotavljajo, da izvedenec svoje naloge ni opravil in da ni odgovoril na vsa vprašanja sodišča. Ponovno je pridobil le kopijo katastrskega načrta in na povečanih kopijah tega načrta označil parcele, ki predstavljajo stavbišče ter te parcelne številke prepisal, za kar je potreboval pol leta. Ker izvedenec naloge ni opravil, ni upravičen do plačila oziroma vsaj ne do plačila v priznani višini. V skladu s Pravilnikom o sodnih izvedencih in cenilcih (Ur. l. RS, št. 7/2002 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju pravilnik) bi bil izvedenec upravičen kvečjemu zahtevati nagrado za študij drugih listin v višini 75 točk, nagrado za izdelavo enostavnega mnenja v višini 300 točk, zaračunal bi lahko stroške pridobitve mapne kopije 4,25 EUR in bi bil tako upravičen kvečjemu do približno 10 % priznanega zneska.

Pritožba zoper odločbo z dne 3.11.2008 ni utemeljena, pritožba zoper sklep z dne 12.1.2009 je utemeljena.

O zavrženju tožbe na ugotovitev ničnosti pogodbe: Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbeni zahtevek (pravilno tožbo), ker tožniki niso izkazali pravnega interesa za ugotovitveno tožbo v smislu 181. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je izrecno (stran 13 sodbe) zapisalo, da je tožbeni zahtevek (pravilno tožbo) za ugotovitev ničnosti zavrglo iz procesnih razlogov, pri čemer se je predhodno (12. stran odločbe) sklicevalo na določbo 181. člena ZPP, ki ureja procesne predpostavke za uveljavljanje ugotovitvene tožbe. Ob nadaljnji ugotovitvi sodišča prve stopnje, da so tožniki dajatvene zahtevke (že zapadle) umaknili, je sodišče prve stopnje očitno štelo, da tožniki pravnega interesa niso izkazali. Neutemeljen je zato pritožbeni očitek, da sodba (pravilno sklep) nima razlogov in ni podana očitana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odst. 339. člena ZPP.

Tožniki, ki so s tožbo prvotno poleg zahtevka za ugotovitev ničnosti uveljavljali tudi dajatvene zahtevke (zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine primerne za vpis etažne lastnine tožnikov v zemljiško knjigo oziroma na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, s katerim dovoljujejo vpis skupne lastnine na parcelah, natančneje opredeljenih v točki 5 dodatnih tožbenih zahtevkov, uveljavljenih v vlogi 5.10.2004), so med postopkom (vloga 25.1.2007) dajatvene tožbene zahtevke umaknili. Do umika teh zahtevkov je prišlo po odločitvi višjega sodišča (sklep in sodba Višjega sodišča v Ljubljani z dne 24.5.2006), zato je bila od odločanju višjega sodišča, na katerega se pritožniki sklicujejo, situacija drugačna. Po umiku dajatvenih zahtevkov je ostal le samostojno uveljavljan ugotovitveni zahtevek, spričo česar bi, kot je pravilno navedlo že sodišče prve stopnje, tožniki morali izkazati pravni interes. Tožniki so v postopku sodišča prve stopnje, pri čemer vztrajajo tudi v pritožbi, pravni interes utemeljevali z izboljšanjem položaja v sodnih postopkih, ki so že sproženi (ne navajajo, na katere sodne postopke merijo) oziroma, ki bodo sproženi, kar ne zadošča za izkaz pravnega interesa. V skladu z določbo 2. odst. 181. člena ZPP mora tožeča stranka za ugotovitveno tožbo izkazati, da ima pravno korist od vložitve tožbe. Izkazati mora interes, ki je pravno utemeljen, kar pomeni, da mora tožeča stranka izkazati, da bi uspeh v takšni pravdi odprl možnost, da v nadaljnjem postopku uveljavi kakšno svojo pravico ali korist, ki ji jo zagotavlja zakon. Ob dejstvu, da zaradi umika dajatvenega zahtevka, z ugotovitvijo ničnosti tožniki ne bi postali lastniki zemljišč, za katere trdijo, da so predmet izpodbijane pogodbe, bi bila ugotovitev ničnosti le sama sebi namen, kar bi bilo v nasprotju z načelom pravne varnosti. Neutemeljeno je pritožbeno stališče, da zadošča dejstvo, da gre za pogodbo, ki nasprotuje morali in prisilnim predpisom in je pravna korist tožeče stranke že „zgolj v vladavini pravne države“.

Izkaže se, da je odločitev sodišča prve stopnje, ki je tožbo za ugotovitev ničnosti zavrglo pravilna in se pritožbenemu sodišču do drugih pritožbenih trditev ni treba opredeljevati. Niso podani niti uveljavljani niti po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP) upoštevni pritožbeni razlogi. Pritožbo tožnikov je zato pritožbeno sodišče zavrnilo kot neutemeljeno ter v tem delu (3. točka izreka sklepa) potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

O izbrisni tožbi: Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za izbris lastninske pravice drugega toženca, ker je ugotovilo, da drugi toženec v zemljiški knjigi ni vpisan kot lastnik, torej neodvisno od odločitve o zahtevku na ničnost pogodbe. S pritožbenimi trditvami, da je zahtevek po izbrisni tožbi utemeljen, ker je utemeljen zahtevek za ugotovitev ničnosti pogodbe, zato tožeča stranka pravilnosti odločitve ne more uspešno izpodbiti. Po določbi 244. člena Zakona o zemljiški knjigi (Ur. l. RS, št. 58/2003 s spremembami in dopolnitvami; ZZK-1) se zahtevek za izbris izpodbijane vknjižbe lahko uveljavlja proti tistemu, v čigar korist je bila z izpodbijano vknjižbo vknjižena pridobitev pravice oziroma predznamovana pridobitev pravice. Glede na pravilno ugotovitev zemljiškoknjižnega stanja (drugi toženec ni vpisan kot lastnik), je odločitev sodišča prve stopnje, ki je tožbeni zahtevek uveljavljan z izbrisno tožbo, zavrnilo, pravilna.

Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi in ker tudi ni razlogov, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

O pritožbi zoper sklep z dne 12.1.2009: Ob preizkusu izpodbijanega sklepa v okviru v pritožbi uveljavljanih pritožbenih razlogov je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je podana absolutno bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odst. 339. člena ZPP, ker sklep nima razlogov. Sodišče prve stopnje je družbi G. d.o.o., za izdelavo izvedenskega mnenja z dne 23.4.2007 priznalo 2.000,00 EUR, pri čemer ni mogoče preizkusiti (sklep o tem nima razlogov), na kakšni podlagi je sodišče prve stopnje omenjeni znesek priznalo. Pritrditi je treba pritožnikom, da so izvedenci (družbo G., d.o.o., je sodišče prve stopnje pritegnilo v postopek kot izvedenca) upravičeni do plačevanja nagrade in povrnitve stroškov v skladu s Pravilnikom o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih in je tarifa za vrednotenje izvedenskega dela opredeljena v členih 45 do vključno 48. Sodišče prve stopnje očitno tega pravilnika ni uporabilo in tudi ni zahtevalo od izvedenca, da poda specifikacijo v skladu s pravilnikom.

Ugotovljena absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka je v skladu s 1. odst. 354. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP narekovala razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP). Sodišče prve stopnje bo pred ponovnim odločanjem o nagradi, do katere je upravičen izvedenec, moralo zahtevati specifikacijo priglašene nagrade v skladu s prej omenjenim pravilnikom in o nagradi odločiti v skladu s pravilnikom.