Jedro

Dolžnik je v ugovoru zatrjeval, da je del terjatve plačal in da je ostali del dolga v pripravi asignacijske pogodbe za poravnavo, vendar pa za svoje trditve ni predložil nobenih dokazov, na podlagi katerih bi sodišče prve stopnje lahko ugotavljalo, ali so dejstva, ki jih je navedel dolžnik, utemeljena. Zato je njegov ugovor neobrazložen in ga je sodišče prve stopnje pravilno štelo za neutemeljenega.

Izrek

Pritožba (ugovor) se zavrne kot neutemeljena in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je na predlog upnika dne 24.6.1999 izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v smislu 23. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).

Zoper ta sklep je dolžnik dne 16.7.1999 vložil ugovor, v katerem navaja, da so določene obveznosti poravnali, ostali del dolga pa je v pripravi asignacijske pogodbe za poravnavo.

Sodišče prve stopnje je ugovor dolžnika štelo za neutemeljenega (po 2. odst. 53. člena ZIZ) in ga po 5. odst. 62. člena ZIZ poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi.

Pritožba (ugovor) ni utemeljena.

Sodišče druge stopnje je najprej preverilo, ali je dolžnikov ugovor obrazložen v smislu določila 2. odst. 53. člena ZIZ. Po tej določbi mora dolžnik v ugovoru navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predložiti dokaze. Kadar so navedena dejstva takšna, da zanje nosi dokazno breme dolžnik, morajo biti zanje v ugovoru priloženi tudi dokazi, sicer se ugovor šteje za neobrazloženega in je zato neutemeljen. Ugovor dolžnika teh pogojev ne izpolnjuje. Dolžnik je v ugovoru sicer zatrjeval, da je del terjatve plačal in da je ostali del dolga v pripravi asignacijske pogodbe za poravnavo, vendar pa za svoje trditve ni predložil nobenih dokazov, na podlagi katerih bi sodišče prve stopnje lahko ugotavljalo, ali so dejstva, ki jih je navedel dolžnik utemeljena. Zato je njegov ugovor neobrazložen in ga je sodišče prve stopnje pravilno štelo za neutemeljenega.

Tako so razlogi, ki so pri odločanju pritožbenega sodišča na podlagi 5. odst. 62. člena ZIZ pomembni, lahko le še tisti, ki se upoštevajo po uradni dolžnosti (2. odst. 365. člena Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP/77) in zadnji odst. 55. člena ZIZ). Sodišče druge stopnje ugotavlja, da teh razlogov v obravnavanem primeru ni. Zato je pritožbo dolžnika z dne 16.7.1999 zavrnilo kot neutemeljeno in sklep o izvršbi na podlagi 2. odst. 380. člena ZPP/77 v zvezi s 15. členom ZIZ potrdilo.

Določbe ZPP/77 (Ur.l. SFRJ, št. 4/77, 36/77, 36/80, 69/82, 58/84, 74/87, 14/88, 57/89, 29/90 in 27/90) je sodišče druge stopnje uporabilo na podlagi 1. odst. 498. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS, št. 26/99).