9. 1. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe samostojnega podjetnika A. A. s.p., Ž. na seji senata dne 20. decembra 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba samostojnega podjetnika A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cpg 597/2004 z dne 26. 1. 2005 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani št. Ig 2003/07507 z dne 30. 3. 2004 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

Sodišče prve stopnje je sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine št. Ig 2003/07507 z dne 30. 1. 2004 razveljavilo v delu, s katerim je bilo naloženo plačilo terjatve, in odločilo, da se bo postopek nadaljeval kot pri ugovoru zoper plačilni nalog. Višje sodišče je pritožbo ustavnega pritožnika (v izvršbi upnika) zavrnilo, ker je ocenilo, da je dolžnikov ugovor obrazložen (drugi odstavek 53. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, Uradni list RS, št. 51/98 in nasl. – v nadaljevanju ZIZ v zvezi s prvim odstavkom 61. člena ZIZ), zato bo upnik lahko utemeljenost zahtevka dokazoval v pravdi.

Pritožnik v ustavni pritožbi nasprotuje odločitvi Višjega sodišča in meni, da je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo. Svoj zahtevek je uveljavljal na podlagi četrtega in petega odstavka 833. člena Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 83/01 in nasl. – v nadaljevanju OZ) in ne prvega odstavka 833. člena OZ. Za pritožnika je to bistvena razlika, zaradi katere ni mogoče šteti, da je dolžnikov ugovor obrazložen in bi bila pravda povsem nekoristna in nepotrebna. Meni, da gre le za nepotrebno odlašanje. Zatrjuje kršitev 2., 14., 15., 22., 23., 26., 35. in 125. člena Ustave. Ustavnemu sodišču predlaga, naj izpodbijana sklepa odpravi.

B.

Pritožnik ustavne pritožbe ne more utemeljevati s sklicevanjem na 2., 15. (razen četrtega odstavka) in 125. člen Ustave, ker ti členi neposredno ne urejajo človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Drugih zatrjevanih kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki jih pritožnik utemeljuje z naštevanjem členov Ustave, pa ni utemeljil.

Iz navedb v ustavni pritožbi izhaja, da pritožnik enači obrazloženost ugovora zoper sklep o izvršbi z njegovo utemeljenostjo. Vendar je treba upoštevati, da gre za postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine, kjer sodišče naloži plačilo terjatve, še preden je bilo o njej odločeno. Zato s tem, ko je sodišče ugodilo ugovoru dolžnika in ga napotilo na pravdo, ni mogla biti kršena pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja iz prvega odstavka 23. člena Ustave. Pritožnik bo imel možnost, da bo utemeljenost svojega zahtevka dokazoval v pravdnem postopku.

Ker očitno ne gre za kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić ter člana mag. Marija Krisper Kramberger in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

dr. Dragica Wedam Lukić