Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

Sodba II Ips 593/99

ECLI:SI:VSRS:2000:II.IPS.593.99 Civilni oddelek

neupravičena pridobitev pravila vračanja pridržek kondikcije plačilo zavarovalne vsote
Vrhovno sodišče
17. maj 2000
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Zavarovalnica, ki je zavarovalno vsoto izplačala napačni osebi, se ne more sklicevati na pravno zmoto in zahtevati vrnitev plačanega zneska, če je pred izplačilom razpolagala z vsemi podatki, pomemnimi za presojo utemeljenosti zahteve, in si ni pridržala pravice do vrnitve.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo 2.783.027,00 SIT z zamudnimi obrestmi in tožeči stranki naložilo, da tožencu povrne pravdne stroške v znesku 260.996,00 SIT z zamudnimi obrestmi. Ugotovilo je, da je tožeča stranka dne 7.2.2994 na podlagi zavarovalne police št. 028935 plačala tožencu zavarovalnino iz naslova kasko zavarovanja. Kasneje je na zahtevo H. na podlagi vinkulacijskega potrdila plačala enak znesek tej družbi. Pri tem tožeča stranka ni bila v upravičeni zmoti, saj je razpolagala z zavarovalno polico in z vinkulacijskim potrdilom ter je imela pred nakazilom tožniku dovolj časa, da ugotovi, komu je dolžna plačati zavarovalnino. Ko je plačala zavarovalnino tožencu, je vedela, da je plačala nekaj, česar ni bila dolžna in zato nima pravice zahtevati vrnitve. Tožencu je verjelo, da je bil prepričan, da je lastnik avtomobila in da je zato upravičen do zavarovalnine.

Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožeče stranke in potrdilo sodbo prve stopnje. Toženec kot lastnik avtomobila je bil upravičen do zavarovalnine. Za to pravdo pa ni pomembno pogodbeno razmerje med tožencem in prodajalcem avta.

Tožeča stranka vlaga proti tej sodbi revizijo. Uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da revizijsko sodišče izpodbijano sodbo spremeni in ugodi tožbenemu zahtevku, podrejeno pa, da obe sodbi razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da sta obe sodišči prezrli dejstvo, da je bil ob sklenitvi zavarovalne pogodbe sklenjen dogovor, s katerim so bile koristi iz zavarovalne pogodbe prenešene na tretjo osebo. Tega ne spremeni dejstvo, da v zavarovalni polici ni naveden upravičenec. Napačna je ugotovitev, da toženec ni neupravičeno obogaten. Tožeča stranka je bila ob reševanju zahtevka v zmoti. Ker je bil toženec neupravičeno obogaten, ima tožeča stranka pravico do kondikcijskega zahtevka tudi v primeru neopravičljive zmote.

Revizija je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo (3. odstavek 390. člena ZPP).

Revizijsko sodišče je na podlagi 498. člena Zakona o pravdnem postopku iz leta 1999 (Ur.l. RS št. 26/99) uporabilo Zakon o pravdnem postopku iz leta 1977 (Ur.l. SFRJ št 4/77 do 27/90) - v nadaljnjem ZPP.

Revizija ni utemeljena.

Ugotovljeno je, da so bili tožeči stranki v času, ko je reševala toženčev zahtevek iz naslova kasko zavarovanja po zavarovalni polici št... z dne 31.3.1993, znane vse okoliščine, ki so bile pomembne za njeno stališče o utemeljenosti toženčeve zahteve. To velja zlasti za potrdilo o vinkulaciji z dne 31.3.1993 in pogodbo o leasingu, na podlagi katere je toženec pridobil avtomobil, ki ga je zavaroval s polico z dne 31.3.1993. To je tožeča stranka sama navedla v pripravljalnem spisu z dne 20.5.1997 (l. št. 8 spisa). Glede na navedeno tožeča stranka ni mogla biti v zmoti glede dejanskih okoliščin. Razpolagala je z vsemi podatki. Zato je bila stvar njene presoje, ali naj prizna tožencu njegov zahtevek ali ne. Ker je predmet poslovanja tožeče stranke zavarovalništvo in je torej strokovno usposobljena za opravljanje vseh poslov v zvezi z zavarovanji, se ne more uspešno sklicevati na pravno zmoto. Toženca je štela za upravičenca do zavarovalnine na podlagi zavarovalne pogodbe, sklenjene s polico št..., po kateri je toženec sklenitelj in zavarovanec za kasko zavarovanje avtomobila BMW 525 i X reg. št... Če je bila glede na vinkulacijsko potrdilo glede tega v dvomih, bi jih morala razjasniti pred izplačilom zavarovalnine tožencu, ali pa si v skladu z 211. členom Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) pridržati pravico zahtevati vrnitev plačanega zneska. Ker tega ni storila, nima povračilnega zahtevka (211. člen ZOR). V zvezi s tem se tožeča stranka napačno sklicuje na zaključni sporazum z dne 7.2.1994, češ da si je z njim pridržala pravico zahtevati vrnitev plačane zavarovalnine. Ta sporazum namreč vsebuje toženčevo zavezo, da bo vrnil plačano zavarovalnino, če bi se naknadno ugotovil kakšen razlog za izgubo zavarovalnih pravic po določbah splošnih pogojev za avtomobilsko zavarovanje. Tožeča stranka tožbenega zahtevka ni oprla na kakšen razlog iz splošnih pogojev za avtomobilsko zavarovanje. Toženčeva izjava pa tudi ne pomeni pridržka v smislu 211. člena ZOR. Ta pridržek bi namreč morala izjaviti tožeča stranka in je vsebinsko drugačen od toženčeve zaveze, da bo v skladu s splošnimi pogoji vrnil prejeto zavarovalnino, če bi se našel razlog za izgubo njegovih zavarovalnih pravic.

Odgovor na vprašanje, ali je toženec s spornim plačilom pridobil neupravičeno korist, je odvisen od obračuna njegovih obveznosti do H. Če je toženec poravnal vse svoje obveznosti po pogodbi z navedeno družbo, tedaj s prejemom zavarovalnine ni neupravičeno okoriščen. Ali je tako, pa bi se tožeča stranka morala prepričati takrat, ko je izpolnila toženčev zahtevek in mu plačala zahtevani znesek.

Iz navedenega sledi, da je bilo materialno pravo uporabljeno pravilno in da zato uveljavljani revizijski razlog ni podan. Podan tudi ni drugi razlog, na katerega pazi revizijsko sodišče po uradni dolžnosti (386. člen ZPP). Zato je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo tožeče stranke kot neutemeljeno (393. člen ZPP).

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia