U-I-53/23-4, Up-408/23-5

U-I-84/23-4, Up-548/23-4

U-I-181/23-4, Up-1394/23-4

U-I-208/23-4, Up-1471/23-5

29. 2. 2024

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobud in ustavnih pritožb Javne agencije Republike Slovenije za varstvo konkurence, Ljubljana, ki jo zastopa direktor Andrej Matvoz, na seji 29. februarja 2024

sklenilo:

1.Pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence (Uradni list RS, št. 130/22 in 12/24), Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, 62/10, 109/12 in 49/23) in Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08 in 10/17) se zavržejo.

2.Ustavne pritožbe zoper sklepe Vrhovnega sodišča št. X DoR 177/2022 z dne 15. 2. 2023, št. V DoR 7/2022 z dne 14. 3. 2023, št. V DoR 3/2023 z dne 11. 7. 2023 in št. V DoR 2/2023 z dne 22. 8. 2023 se zavržejo.

OBRAZLOŽITEV

1.Pritožnica je na Vrhovno sodišče vložila predloge za dopustitev revizije zoper sodbe, s katerimi je Upravno sodišče ugodilo tožbam, ki so jih vložila podjetja, zoper katera je pritožnica vodila postopka ugotavljanja kršitev konkurenčnega prava na podlagi tedaj veljavnega Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence (Uradni list RS, št. 36/08, 40/09, 26/11, 87/11, 57/12, 33/14, 76/15 in 23/17 – v nadaljevanju ZPOmK-1). Podjetja so v upravnih sporih, v katerih je imela pritožnica položaj toženke, izpodbijala pritožničino odločbo o ugotovljeni kršitvi ZPOmK-1 in Pogodbe o delovanju Evropske unije (prečiščena različica, UL C 202, 7. 6. 2016 – PDEU), ki se je nanašala na več podjetij. V enem od upravnih sporov je podjetje izpodbijalo sklep, s katerim mu je pritožnica naložila plačilo denarne kazni zaradi kršitve sodelovalne dolžnosti pri opravljanju preiskave. Vrhovno sodišče je s sklepi zavrnilo pritožničine predloge za dopustitev revizije. Navedlo je, da pogoji za dopustitev revizije iz 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) niso izpolnjeni. Pritožnica zoper sklepe Vrhovnega sodišča vlaga ustavne pritožbe. Zatrjuje kršitve 3.a, 22., 23. in 25. člena Ustave. Razlaga, da bi moralo Vrhovno sodišče svoje odločitve bolj natančno, konkretno in vsebinsko obrazložiti. Poudarja pomen vsebinske sodne presoje, sklicujoč se predvsem na Direktivo (EU) 2019/1 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o krepitvi vloge organov držav članic, pristojnih za konkurenco, da bodo učinkoviteje uveljavljali pravila konkurence, in o zagotavljanju pravilnega delovanja notranjega trga (UL L 11, 14. 1. 2019 – v nadaljevanju Direktiva ECN+). Navaja, da izpodbija le sklepe Vrhovnega sodišča, zoper katere ni pritožbe, in ne tudi sodb Upravnega sodišča, torej ne deluje kot oblastveni organ.

2.Pritožnica hkrati z ustavnimi pritožbami vlaga tudi pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti zdaj veljavnega Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence (Uradni list RS, št. 130/22 in 12/24 – v nadaljevanju ZPOmK-2),[1] ZUS-1 in ZPP. Pobudnica zatrjuje neskladje z 2. členom in tretjim odstavkom 3.a člena ter 22., 23. in 25. členom Ustave, pa tudi z Direktivo ECN+. Izpodbijani zakoni naj bi vsebovali protiustavno pravno praznino, ker naj pobudnici ne bi omogočali dostopa do ustreznega in učinkovitega pravnega sredstva zoper sodne odločbe Upravnega sodišča. Zaradi sistema dopuščene revizije naj bi bil njen dostop do tega pravnega sredstva zelo omejen. Pobudnica pravni interes za pobude utemeljuje z navedbami, "da bi ji bil v primeru ugotovitve protiustavnosti predpisa v nadaljnjih postopkih omogočen dostop do pravnega sredstva, ki ga v tem trenutku dejansko nima", s čimer "bi bila uresničena njena ustavnoprocesna jamstva" in "omogočeno bistveno učinkovitejše delovanje". Izpodbijani sklepi Vrhovnega sodišča naj bi bili odraz zatrjevane protiustavne pravne praznine.

3.Ustavno sodišče je ustavne pritožbe zavrglo, ker jih je vložila neupravičena oseba (2. točka izreka). Razlogi za tako odločitev so enaki kot v sklepu Ustavnega sodišča št. U-I-157/16, Up-729/16, Up-55/17 z dne 19. 4. 2018 (Uradni list RS, št. 32/18, in OdlUS XXIII, 5).

4.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa ali splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil, lahko da, kdor izkaže pravni interes ob vložitvi pobude (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj. Predpis mora neposredno posegati v njegove lastne pravice, pravne interese oziroma pravni položaj, morebitna ugoditev pobudi mora pobudnikov pravni položaj izboljšati.

5.Zatrjevana morebitna protiustavna pravna praznina ne učinkuje neposredno. Vprašanje zakonske ureditve pravnih sredstev in vsebine odločitev sodišča o pravnih sredstvih nima neposrednih učinkov zunaj konkretnih postopkov v posameznih konkurenčnopravnih zadevah. Po ustaljeni ustavnosodni presoji se v primeru, če izpodbijani predpis ne učinkuje neposredno, pobuda lahko vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. To stališče Ustavnega sodišča je podrobneje obrazloženo v sklepu št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007 (Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82). Pravni interes pobudnice je temeljil na vloženih ustavnih pritožbah, ki jih je Ustavno sodišče zavrglo. Glede na to morebitna ugoditev pobudam ne bi mogla učinkovati na pravni položaj pobudnice v zadevnih postopkih pred Vrhovnim sodiščem. Ker pobudnica ne izkazuje pravnega interesa za vložene pobude, jih je Ustavno sodišče zavrglo (1. točka izreka).

6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena in šeste alineje prvega odstavka 55.b člena ZUstS ter prve alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnice in sodniki dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Neža Kogovšek Šalamon, dr. Špelca Mežnar, dr. Rok Svetlič, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto Predsednik

V času izdaje izpodbijanih sklepov Vrhovnega sodišča je veljal ZPOmK-2, ki se uporablja od 26. 1. 2023 (147. člen ZPOmK-2).