Jedro

Tožnika ne nasprotujeta vrednotenju zemljišč in ne zatrjujeta, da jima ne bi bilo dodeljeno zaokroženo zemljišče, ki ustreza usmeritvi gospodarjenja. Na razgrnitveni elaborat nista dala nekih bistvenih pripomb in kot izhaja iz tožbenega ugovora, želita tožnika samo glede na izris parcel v tabli ugotoviti, ali samo njima ni bila dodeljena parcela v ravni liniji oziroma podaljšku hiše. Takšnega tožbenega ugovora pa sodišče ne more upoštevati, ker se v upravnem sporu presoja samo zakonitost izpodbijane odločbe, ki se nanaša na tožnika, za presojo delnih odločb drugih udeležencev v tem istem komasacijskem postopku, pa sodišče nima zakonske podlage.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano delno odločbo je prvostopenjski upravni organ odločil, da na podlagi odločbe o uvedbi komasacijskega postopka, številka 331-4/2008 (05076) z dne 3. 4. 2008, pravnomočna 27. 6. 2008, vlagata komasacijska udeleženca A.A. lastnica do ¼ in B.B. lastnik do ¾ (tožnika v tem sporu), v komasacijski sklad na komasacijskem območju KO ... naslednja zemljišča katastrske občine …: številka parcel 550 in 551, v skupni površini 13236 m², vrednosti v cenilnih enotah 940914. Zmanjšanje vrednosti zaradi povečanja površin poti (0,85%) je - 7998 cenilnih enot. Končna vrednost cenilnih enot je 932916 (točka 1 izreka). V točki 2 izreka je določeno, da se iz komasacijskega sklada komasacijskemu udeležencu dodelijo zemljišča v katastrski občina … in sicer parcele 1010 in 967 (njiva). Skupaj dodeljena površina v kvadratnih metrih je 12415, skupaj dodeljena vrednost v cenilnih enotah je 880617, razlika v vrednosti je - 52299. Točka 3, ki med strankami ni sporna določa, da se razlika 52299 cenilnih enot v vrednosti 784,49 EUR izplača komasacijskima udeležencema iz založenih sredstev komasacijskega sklada. V nadaljevanih točkah izreka so še določene še podrobnosti v zvezi s tem postopkom.

2. V obrazložitvi tožena stranka navaja, da se je postopek komasacije začel na podlagi zahteve Občine Kidričevo in z izdajo odločbe o uvedbi komasacijskega postopka št. 331-3/2008, ki je postala pravnomočna 27. 6. 2008. Pravna podlaga je Zakon o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ) in Pravilnik o izvajanju komasacij kmetijskih zemljišč (v nadaljevanju Pravilnik). V skladu s 63. členom ZKZ in 8. členom Pravilnika, je razgrnjen elaborat idejne zasnove ureditve komasacijskega območja k.o. …. Tisti komasacijski udeleženci, ki so podali svoje pripombe in predloge, so bili vabljeni na ustno obravnavo. Tako jo tudi komasacijski udeleženci B.B., A.A. in C.C. podali ugovor oziroma pripombo na dodelitev zemljišč na navedenem komasacijskem območju. Navajajo, da se jim je dodelila manjša površina v tabli 11 in 12, kjer imajo vknjižene solastniške deleže za C.C. in A.A., za vsakega do ¼ in B.B. do 2/4 in je vknjižena zaznamba o dosmrtnem preživljanju za C.C.. Zahtevajo, da se jim odmeri enaka površina kot so jo vlagali, saj jim je bila površina novo dodeljenega zemljišča zmanjšana za cca 800 m², razlika površine pa se je povečala pri zemljišču, ki je bilo odmerjeno B.B..

3. Sklicana je bila v skladu s Pravilnikom in ZKZ je bila sklicana ustna obravnava dne 14. 10. 2010, kjer je bilo komasacijskim udeležencem pojasnjeno, da večje površine v tablah 11 in 12 ni možno odmeriti. Za razliko, ki prihaja med vloženim in novo dodeljenim zemljiščem v izmeri cca. 800 m², pod zap. št. 403, je bilo povečano novo odmerjeno zemljišče B.B. v tabli 10, pod zap. št. 405. Predlagano jim je, da bi se ohranile enake površine, ki so jih komasacijski udeleženci vlagali v komasacijski sklad in na katerih je vknjižena zaznamba o dosmrtnem preživljanju za C.C., le tako, da se preračunajo novi solastniški deleži, da se dodeli na novo odmerjenih zemljiščih A.A. in C.C. večji solastniški delež, tako da bosta ohranila enako površino, kot sta jo vlagala v komasacijski sklad. Udeleženci se s predlogom niso strinjala in so vztrajali pri svojih zahtevi.

4. S pritožbeno odločbo je tožena stranka potrdila odločitev prvostopenjskega organa in še navaja, da je pravilna odločitev organa prve stopnje, ker je zapisan delež B.B. ¾, glede na to, da je C.C. med postopkom umrl. Tožnika želita za vloženi predmetni zemljišči nadomestno zemljišče v tabli številka 11 in sicer v podaljšku hiše. Zapisnik se nanaša na izpodbijani izkaz št. 403, v zvezi z izkazom št. 402 in 405. Neutemeljeno je sklicevanje na (ne)izvedbo komasacijskega zapisnika s strani prvostopenjskega organa, saj zapisnik ne vsebuje nobenega dogovora oziroma zaveze prvostopenjskega organa, marveč služi le seznanitvi komasacijskega udeleženca s predlagano rešitvijo, na katero lahko poda svoje pripombe in predloge. Iz tega ne izhaja nobena pripomba, marveč zgolj predlog oziroma želja pritožnikov, da se jim odmeri nadomestno zemljišče v tabli številka 11. Tudi načelni dogovor, ki ga pritožnika omenjata, ZKZ ne pozna. V kolikor je ta obstojal, je izveden v tem smislu, da sta pritožnika dobila zemljišče v podaljšku hiše (kakor sta ga tudi vlagala). To je razvidno iz primerjave grafičnega dela elaborata obstoječega stanja in grafičnega dela elaborata nove razdelitve zemljišč. Dodeljeni zemljišči sta tako dodeljeni namesto vloženih zemljišč, ki pa sta za razliko od slednjih pravilnejše oblike (z ravnimi linijami in brez stopničaste meje na vzhodni strani), s čimer je bil po oceni drugostopenjskega organa izpolnjen tudi kriterij boljše zaokroženosti zemljišč v širšem pomenu oziroma po šesti alinei prvega odstavka 16. člena Pravilnika.

5. Navaja določbo 65. člena ZKZ, ki določa, da komasacijski udeleženci dobijo iz komasacijskega sklada zemljišče približno enake skupne vrednosti. Razlika med skupno vrednostjo vloženih in dobljenih zemljišč praviloma ne sme presegati 5% vrednosti in 15% površine, pri tem pa ni všteto zmanjšanje površine po 67. členu tega zakona. Gre za kršitev tega člena, saj skupna površinska razlika 821 m² oziroma 6,2% še zdaleč ne dosega zakonsko še dopustnega 15% površinskega odstopanja. Tožnika sta sicer dobila zemljišče za skupno 52.299 cenilnih enot oziroma 5,6% manjše vrednosti, kot sta ga skupno vložila. Glede na to, da zakon pogoja o dovoljenem površinskem in vrednostnem odstopanju ne postavlja absolutno, temveč ga relativizira z besedo „praviloma“, ugotavlja, da tudi vrednostni kriterij ni bil kršen. Preseganje vrednostne razlike za 0,6% v relaciji z zakonito površinsko razliko, pravilnejšo razliko dodeljenega zemljišča in dejstvom, da je B.B., kot lastnik 1/1 po drugi delni odločbi (zoper to se ni pritožil), ki izvira iz izkaza št. 450, dobil skupno bistveno večjo površino in vrednost zemljišč, ocenjuje kot nebistveno in kot tako zakonito.

6. Tožnika v tožbi uveljavljata tožbena razloga nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilno uporabo materialnega prava. Navajata nesporna dejstva o velikosti in vrednosti parcelnih zemljišč, ki so bila vložena v komasacijsko maso in končanem postopku in dodeljenih. So bile v naravi izvedene nepravilnosti in ne strokovno delo, izhaja iz zapisnika št. 331-13/2009 z dne 1. 12. 2009, v katerem so jasno podpisali in določili, da se nadomestno zemljišče, ki se dejansko nahaja tik ob hiši, odmeri v podaljšku hiše v tabli 11 in sicer, da se bo meja med sosednjimi zemljišči nadaljevala v liniji oziroma izhaja iz mej hiše oziroma gospodarskega poslopja in tako v naravi ne bo prišlo do zožanja. Predlog upravnega organa, da naj bi prišlo do spremembe solastniškega deleža je nesprejemljiv, ker pomeni grob poseg v razmerja, ki zaradi svoje občutljive narave zahtevajo posebno varstvo, to je sklenitev posla pred notarje ter vpis oziroma zaznamba v zemljiško knjigo. Ni mogoče slediti navedbam drugostopenjskega organa, da bosta tožnika dobila in komasacijskega postopka zemljišča, ki bi bila pravilnejše oblike z ravnimi linijami in brez stopničaste meje na vhodni strani. Sodišču predlagata, da pozove prvostopenjski organ, da predloži izris parcel v tabli 11, iz katerega bo izhajalo, da samo tožnikoma ni bila dodeljena parcela v ravni liniji oziroma podaljšku hiše. Brezpredmetna je navedba drugostopenjskega organa, da se drugotožnik ni pritožil zoper delno odločbo, ki mu je bila izdana v istem komasacijskem postopku, vendar kot vlagatelj drugih kmetijskih zemljišč, kjer nastopal kot izključni lastnik. Tožnika predlagata, da se delna odločba odpravi ter ustavi izdaja odločb v tabli 11 in se prvostopenjskemu organu naloži, da ponovno izvede razmeritev v tabli 11 ob upoštevanju dogovora iz zapisnika ter tožnikoma v naravi odmeri zemljišče v podaljšku hiše v celoti in ne v primanjkljaju.

7. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

8. Tožba ni utemeljena.

9. Po presoji sodišča sta oba upravna organa na podlagi pravilno ugotovljenega dejanskega stanja uporabila pravilne materialne predpise, zato sodišče v izogib ponavljanju dejanskih in pravnih razlogov ponovno ne navaja, ker jim v celoti sledi (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1) v zvezi s tožbenimi ugovori še dodaja:

10. Neutemeljeni so tožbeni ugovori, ki se nanašajo na to, da prvostopenjski upravni organ ni upošteval komasacijskega zapisnika številka 331-10/2010-152 (05079) z dne 15. 11. 2010, glede na to, da navedeni zapisnik vsebuje samo navedbo, da tožnika za vloženi predmetni zemljišči želita nadomestno zemljišče v tabli številka 11 in sicer v podaljšku hiše. Kot navaja tožena stranka v drugostopenjski odločbi, se zapisnik nanaša na izpodbijani izkaz številka 403 v zvezi z izkazoma številka 402 in 405. Zapisnik ne vsebuje nobenega dogovora oziroma zavez med udeleženci komasacijskega postopka (takšnih obvezujočih dogovorov ZKZ ne določa), temveč služi le seznanitvi udeležencev komasacije s predlagano rešitvijo, na katero se lahko podajo pripombe in predlogi. Oba tožnika in med postopkom umrli C.C., so v skladu s Pravilnikom podali ugovor - pripombo na razgrnjeni elaborat, da se jim je dodelila manjša površina zemljišč v tabli 11 in 12, kot je bila površina vloženih zemljišč. Tožnikoma je bilo že na ustni obravnavi pojasnjeno, da večje površine v teh tablah ni možno odmeriti, ker je bilo za razliko v izmeri cca 800 m² povečano novo odmerjeno zemljišče B.B. v tabli 10. Tako upravni organ tudi ni mogel upoštevati, kot že v pritožbenem postopku zatrjujeta tožnika, zapisniško zavedenega načelnega dogovora, da se nadomestno zemljišče, ki se nahaja tik ob hiši, odmeri v njenem podaljšku v tabli 11. Glede na navedeno, sodišče tega ugovora ne more upoštevati v tem sporu, ker za to nima zakonske podlage.

11. Tožnika ne prerekata dejstva, da sta iz komasacijskega sklada dobila zemljišče približno enake skupne vrednosti, kot sta ga (skupaj z C.C.) v sklad vložila. Takšno postopanje je v skladu s 65. členom ZKZ, saj skupna površinska razlika 821 m² oziroma 6,2% ne dosega zakonsko še dopustnega 15% površinskega odstopanja. Dobila sta zemljišče v skupni vrednosti 52.299 cenilnih enot oziroma za 5,6 manjše vrednosti, kot je bilo vloženo. Kot pravilno navaja tožena stranka, ta zakonska določba tega pogoja o dovoljenem površinskem in vrednostnem odstopanju vrednosti ne postavlja absolutno, temveč ga relativizira z besedo „praviloma“, zato tudi po mnenju sodišča ta vrednostni kriterij ni bil kršen.

12. Tudi po presoji sodišča je bil komasacijski postopek izveden v skladu z določbami 63. člena ZKZ in 8. členom Pravilnika, ker je bil izdelan elaborat obstoječega stanja zemljišča na komasacijskem območju k.o. …, tožnikoma je bila dana možnost sodelovanja v tem postopku in dajanje pripomb, kar sta, kot prej navedeno tudi izkoristila. Elaborat vrednotenja zemljišč po določbah 13. člena Pravilnika je moral obsegati vrednost vseh, v komasacijski sklad vloženih zemljišč, ob tem pa še številne druge podatke. Tožnik ne nasprotuje niti vrednotenju zemljišč in ne zatrjuje, da mu ne bi bilo dodeljeno zaokroženo zemljišče, ki ustreza usmeritvi gospodarjenja. Kot že navedeno, tožnika na razgrnitveni elaborat nista dala nekih bistvenih pripomb in kot izhaja iz tožbenega ugovora, želita tožnika samo glede na izris parcel v tabli 11 ugotoviti, ali samo njima ni bila dodeljena parcela v ravni liniji oziroma podaljšku hiše. Takšnega tožbenega ugovora sodišče ne more upoštevati, ker se v tem sporu presoja samo zakonitost izpodbijane odločbe, ki se nanaša na tožnika, za presojo delnih odločb drugih udeležencev v tem istem komasacijskem postopku, pa sodišče nima zakonske podlage.

13. Oba upravnega organa sta v izpodbijanih odločbah navedla razloge za svojo odločitev, iz listin upravnega spisa prav tako izhaja, da je bil komasacijski postopek izveden v skladu z vsemi določbami ZKZ in Pravilnika, tožnikoma je bilo na ustni obravnavi pojasnjeno, zakaj odmera parcele v podaljšku hiše ni mogoča. Tožnika tudi sicer ne zatrjujeta, da je prišlo do takšnih bistvenih nepravilnosti v samem postopku, ki bi lahko vplivale na pravilnost odločitve upravnega organa.

14. Glede na navedeno je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in je izpodbijani upravni akt na zakonu utemeljen.