Jedro

S sklepom o dovolitvi izvršbe se ne posega v pravico, obveznost ali pravno korist tožeče stranke (prvi odstavek 2. člena ZUS-1) in tudi ni eden izmed sklepov iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, zato ni upravni akt oziroma kat, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.

Izrek

I. Tožba se zavrže. II. Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrže. III. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Tožeča stranka je dne 26. 3. 2014 vložila tožbo zoper sklep Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo, hrano in okolje, OE Koper, Izpostava Postojna, št. 06117-188/2011-9 z dne 21. 11. 2012, s katerim je bilo v točki 1. izreka ugotovljeno, da je odločba št. 06117-188/2011-2 z dne 29. 7. 2011, s katero je bilo tožeči stranki odrejeno, da mora v roku do 31. 5. 2012 zagotoviti, da bo naprava na izpustu iz sušilnika I.stopnje (Z1MM1) in izpustu iz sušilnika II. stopnje (Z2) opremljena z merilnimi napravami za trajno merjenje in prikazovanje koncentracij celotnega prahu in koncentracije celotnega organskega ogljika, postala izvšljiva dne 1. 6. 2012. V drugem odstavku iste točke izreka izpodbijanega sklepa pa je bilo določeno, da se bo, v kolikor tožeča stranka v roku do dne 30. 9. 2013 ne bo v celoti izpolnila obveznosti na podlagi izvršljive odločbe, opravila izvršba s prisilitvijo z uporabo denarne kazni v višini 10.000 EUR.

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je z odločbo št. 0618-1620/2012/3 z dne 19. 2. 2014 pritožbo tožeče stranke zoper izpodbijani sklep zavrnilo.

K točki I. izreka: Tožba se zavrže iz naslednjih razlogov: Iz določbe prvega odstavka 2. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) izhaja, da v upravnem sporu odloča sodišče o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožeče stranke, o zakonitosti drugih aktov pa samo, če tako določa zakon. Glede na navedene določbe ZUS-1 izpodbijani sklep ni akt v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1, saj se s sklepom o izvršbi ne posega v pravico, obveznost ali pravno korist tožeče stranke. Vsebinsko je bilo namreč določeno o pravici tožeče stranke z izvršilnim naslovom, to je odločbo o inšpekcijskih ukrepih z dne 29. 7. 2011, s katero je bilo tožeči stranki naloženo, da izpuste iz sušilnika opremi z merilnimi napravami za trajno merjenje in prikazovanje koncentracije celotnega prahu in koncentracije celotnega organskega ogljika. Z izpodbijanim sklepom se ta izvršljiva odločitev ne spreminja, tožeča stranka pa v tožbi niti ne ugovarja, da bi zoper izvršilni naslov vložila pritožbo oziroma, da je bila odločba, ki je izvršilni naslov, odpravljena.

Po določbi drugega odstavka 5. člena ZUS-1 se v upravnem sporu lahko izpodbijajo le tisti sklepi, s katerimi je postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan. To pomeni, da sklep, ki ni eden izmed sklepov naveden v drugem odstavku 5. člena ZUS-1, ni upravni akt, oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. Izpodbijani sklep o dovolitvi izvršbe inšpekcijskega ukrepa pa ne sodi med sklepe navedene v drugem odstavku 5. člena ZUS-1. Na podlagi navedenega je sodišče tožbo zoper izpodbijani sklep zavrglo, ker ne gre za upravni akt, ki bi se s tožbo lahko izpodbijal v upravnem sporu (4. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1).

K točki II. izreka: Sodišče je zahtevo tožeče stranke za izdajo začasne odredbe zavrglo.

Iz določbe drugega odstavka 32. člena in ostalih določb ZUS-1 izhaja, da je predpogoj za obravnavanje tožnikove zahteve za izdajo začasne odredbe vložena tožba zoper akt, katerega odložitev se zahteva, oziroma akt v zvezi s katerim se z začasno odredbo zahteva ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje.

Ker je sodišče tožbo tožeče stranke zoper sklep Inšpektorja za okolje Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo, hrano in okolje, OE Koper, Izpostava Postojna, št. 06117-188/2011-9 z dne 21. 11. 2011 zavrglo, tudi procesne predpostavke za obravnavanje zahteve za izdajo začasne odredbe niso izpolnjene. Zato je sodišče zahtevo tožeče stranke ob smiselni uporabi 36. člena ZUS-1, zavrglo.

K točki III. izreka: Izrek o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem, če je tožba zavržena, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.