Jedro

ZOdvT v tar. št. 6002 določa pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev v višini 20 % nagrade, vendar največ v znesku 20,00 EUR. Sodišče prve stopnje je tožeči stranki priznalo pavšalni znesek v višini 20,00 EUR, čeprav v konkretnem primeru znaša 20 % nagrade manj kot 20,00 EUR. Zato je pritožba v tem delu utemeljena.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana II. točka izreka sklepa sodišča prve stopnje spremeni tako, da se stroški postopka, ki jih je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki, znižajo na znesek 32,35 EUR.

Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti pritožbene stroške v znesku 32,64 EUR v 15 dneh od vročitve tega sklepa, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo postopek zaradi umika tožbe (I. točka izreka) in toženi stranki naložilo, da je dolžna tožeči stranki povrniti pravdne stroške v višini 51,36 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka do plačila (II. točka izreka).

Zoper II. točko izreka sklepa se pravočasno pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov, to je zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da izpodbijani del sklepa nima ustrezne pravne podlage, sodišče pa je tudi pomanjkljivo obrazložilo, zakaj oz. na kakšni pravni podlagi je odločilo, da je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki pravdne stroške v skupni višini 51,36 EUR. Sodišče je po mnenju tožene stranke pravilno odločilo, ko je za izhodišče vzelo vrednost spornega predmeta, kot to izhaja iz tožbenega zahtevka (56,39 EUR) in na tej podlagi v skladu z določili Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) in Zakona o odvetniški tarifi (ZOdvT, Ur. l. RS, št. 67/2008 in nadalj.) priznalo pravdne stroške v višini 22,10 EUR, napačno pa uporabilo materialno pravo, ko je priznalo 20,00 EUR materialnih stroškov, ker tožeča stranka niti ne v tožbi, ne v umiku tožbe ni izkazala pavšala za materialne izdatke v višini 20,00 EUR. V kolikor bi sodišče pravilno uporabilo materialno pravo bi odmerilo pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev v višini 20 % nagrade (4,42 EUR), kar skupno znese 26,52 EUR, navedeni znesek pa se poveča še za 22 % DDV, torej skupno 32,35 EUR. Priglaša pritožbene stroške.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje v mejah uveljavljenih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Po preizkusu izpodbijanega dela sklepa je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbene sodišče po uradni dolžnosti in na katere pavšalno opozarja pritožba, pravilno in popolno je ugotovilo dejansko stanje, le delno zmotno uporabilo materialno pravo glede pavšalnega zneska za plačilo materialnih stroškov.

Sodišče prve stopnje je zaradi umika tožbe, ki je bila potrebna, na podlagi 155. člena ZPP in v skladu z ZOdvT tožeči stranki glede na označeno vrednost spora v tožbi priznalo pravdne stroške za postopek v višini 22,10 EUR in 20,00 EUR materialnih stroškov. Utemeljena je pritožbena navedba tožene stranke, da bi moralo sodišče prve stopnje pri uporabi tar. št. 6002 ZOdvT glede pavšalnega zneska za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev upoštevati 20 % nagrade. ZOdvT v tar. št. 6002 določa pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev v višini 20 % nagrade, vendar največ v znesku 20,00 EUR. Sodišče prve stopnje je tožeči stranki priznalo pavšalni znesek v višini 20,00 EUR, čeprav v konkretnem primeru znaša 20 % nagrade v znesku 4,42 EUR. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani del sklepa spremenilo tako, da je stroške postopka, ki jih je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki, znižalo na znesek 32,35 EUR, kar obsega nagrado za postopek v višini 22,10 EUR, pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev v višini 4,42 EUR, navedeno pa povečano za 22 % DDV.

Ker je uveljavljeni pritožbeni razlog podan, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in v skladu z določbo 3. odstavka 365. člena ZPP znižalo stroške postopka, ki jih je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki na znesek, ki izhaja iz izreka tega sklepa.

Tožena stranka je s pritožbo uspela, zato ji je tožeča stranka dolžna povrniti priglašene pritožbene stroške in sicer nagrado za postopek (tar. št. 3220 ZOdvT) v višini 27,20 EUR in 20 % nagrade za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev (tar. št. 6002 ZOdvT) v višini 5,44 EUR, kar skupaj znaša 32,64 EUR (2. odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP).