Jedro

Izvršilni postopek v tej zadevi se vodi po uradni dolžnosti na podlagi pravnomočnega izvršilnega naslova, na katerega je izvršilno sodišče vezano. Dolžnikove navedbe so take narave, da bi jih moral uveljavljati že v postopku, ki je pripeljal do izdaje izvršilnega naslova. Predlog za obnovo postopka ni razlog, ki bi preprečeval izvršbo v smislu 55. čl. ZIZ.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dovolilo izvršbo zoper dolžnika zaradi izterjave zgoraj navedene terjatve.

Dolžnik je zoper sklep pravočasno ugovarjal in navedel, da se ne strinja s prisilno izterjavo, ker je celoten postopek nepravilen zaradi pomanjkanja dokazov. Sodnik je enostransko odločil, zato dolžnik zahteva obnovo postopka.

Sodišče prve stopnje je ugovor dolžnika štelo za neobrazloženega v skladu z 2. odst. 53. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in ga po 3. odst. 58. čl. ZIZ poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče druge stopnje je na podlagi 54. čl. ZIZ dolžnikov ugovor obravnavalo kot pritožbo in ugotovilo, da dolžnikova pritožba zoper sklep o izvršbi ni utemeljena. Drugi odstavek 53. čl. ZIZ nalaga dolžniku, da svoj ugovor zoper sklep o izvršbi obrazloži, to je, da navede dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predloži tudi ustrezne dokaze za tako navedena dejstva. V kolikor dolžnik zgoraj navedenim zahtevam ne zadosti, se njegov ugovor šteje za neutemeljenega.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da se obravnavani izvršilni postopek po uradni dolžnosti vodi na podlagi pravnomočnega izvršilnega naslova, sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. Gp 383/96, ki je postala pravnomočna dne 6.6.1998. Na pravnomočni izvršilni naslov je sodišče vezano, sicer pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da so dolžnikove ugovorne navedbe take narave, da bi jih moral uveljavljati že v postopku, ki je pripeljal do izdaje izvršilnega naslova. Vložitev predloga za obnovo postopka ni razlog, ki bi preprečeval izvršbo v smislu 55. čl. ZIZ, pri čemer drugostopenjsko sodišče še pripominja, da dolžnik sploh ne zatrjuje, da je tak prdlog vložil. Glede dolžnikovega nestrinjanja s predlogom za izvršbo sodišče ugotavlja, da dolžnikova privolitev ni pogoj za dopustnost izvršbe.

Zato pritožbeno sodišče ugotavlja, da dolžnik ugovora ni obrazložil v skladu z 2. odst. 53. čl. ZIZ, zato ga je sodišče prve stopnje pravilno štelo za neutemeljenega. Ker drugostopno sodišče tudi pri preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti v skladu z 2. odst. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. čl. ZIZ in 2. odst. 55. čl. ZIZ ni ugotovilo kršitev, je pritožbo (ugovor) na podlagi 2.točke 380. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. >