Jedro

Oprostitev plačila sodnih taks tudi ob še tako blagohotni razlagi ni mogoče predlagati, ko tudi plačilni nalog že postane pravnomočen.

Izrek

1. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

2. Pritožnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

: Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje kot prepoznega zavrglo predlog pritožnika za oprostitev plačila sodne takse.

Zoper sklep sodišča prve stopnje se po skrbnici za poseben primer pritožuje mladoletni dedič, v tej zadevi taksni zavezanec. Navaja, da bo sodno takso dejansko morala plačati njegova mati, za katero pa je plačilo sodne takse veliko breme, saj mesečno zasluži med 400,00 in 500,00 EUR. Delna prodaja njegovega podedovanega premoženja zaradi vložene tožbe trenutno ni možna. Zamuda roka za vložitev predloga za oprostitev plačila sodne takse je bila napaka skrbnice za poseben primer, saj z možnostjo vložitve predloga ni bila seznanjena, ko pa je za to možnost izvedela, je rok že potekel. Zato predlaga, da pritožbeno sodišče zadevo vrne v prvotno stanje in ugodi vlogi pritožnika za oprostitev plačila sodne takse.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeni razlogi niso pravno upoštevni. Nevednost skrbnice za poseben primer oziroma nepoznavanje prava na odločitev sodišča prve stopnje ne more vplivati. V nasprotnem primeru bi lahko stranka predlog za oprostitev podala kadarkoli v prihodnosti. Glede vsakega predlagalnega akta v postopku morajo veljati določene časovne meje in te so bile v tem postopku v vsakem primeru prekoračene. Skrbnica za poseben primer je v tem postopku zakonita zastopnica mladoletnega dediča in v njegovem imenu in za njegov račun opravlja procesna dejanja, pri tem pa mora varovati njegove premoženjske in druge pravice, koristi in interese. Oprostitev plačila sodnih taks bi s pravočasno vložitvijo predloga lahko dosegla le skrbnica, ki namesto zastopanega oblikuje pravno voljo, saj je zastopani ni sposoben oblikovati. Pritožbene navedbe, da je potrebno sklep prvostopenjskega sodišča razveljaviti, ker bo sodno takso dejansko morala plačati pritožnikova mati, ki ni storila nobene napake, so torej nerelevantne.

Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev prvostopenjskega sodišča o zavrženju predloga za oprostitev plačila sodne takse kot prepoznega pravilna. Čeprav je stališče sodišča prve stopnje, da bi lahko taksni zavezanec, potem ko mu je bil že poslan plačilni nalog, v 15 dneh še zaprosil za oprostitev plačila sodne takse, in da je bil torej predlog pritožnika prepozen, ker ga je vložil po poteku navedenega roka, neskladno z ustaljeno sodno prakso, odločitev ni napačna. Omenjeno stališče sodišča prve stopnje je do stranke celo blagohotno.

Ustaljeno stališče sodne prakse je naslednje: 1. odstavek 5. člena ZST-1 (1) določa, da je treba takso plačati takrat, ko nastane taksna obveznost. Ta pa skladno z 8. točko 2. odstavka 5. člena ZST-1 v zapuščinskem postopku pred sodiščem prve stopnje nastane takrat, ko je zapuščinska obravnava končana. Po 1. odstavku 13. člena ZST-1 učinkuje sklep o oprostitvi plačila takse od dne, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev, in velja za sodne takse za vse vloge in dejanja, za katere je nastala taksna obveznost tega dne ali pozneje. To pomeni, da oprostitve plačila sodne takse ni mogoče zahtevati za nazaj. V obravnavani zadevi bi bil predlog pritožnika za oprostitev plačila sodnih taks pravočasen le, če bi ga vložil pred koncem zapuščinske obravnave dne 21. 1. 2010, ko je nastala taksna obveznost. Ker je pritožnik po skrbnici za poseben primer predlog za oprostitev plačila sodnih taks vložil šele 30. 3. 2010, je njegov predlog prepozen.

Ker drugačno (ne nujno napačno) pravno stališče sodišča prve stopnje na pravilnost njegove odločitve ni vplivalo, v postopku na prvi stopnji pa ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP (2) v zvezi s 1. odstavkom 366.a člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Ker pritožnik s pritožbo ni uspel, mora sam kriti svoje pritožbene stroške (1. odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 165. člena ZPP).

(1) Zakon o sodnih taksah (Ur. l. RS, št. 37/08).

(2) Zakon o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/07 in nasl.).