Jedro

Ker je vaška skupnost bila investitor košarkaškega igrišča in balinišča, je očitno, da ima premoženje, na katero je mogoče seči z izvršbo, zato izpolnjuje pogoje, da se ji v pravdi prizna lastnost stranke.

Izrek

Pritožbi tožeče stranke se ugodi, izpodbijani sklep se s p r e m e n i tako, se Vaški skupnosti P. prizna lastnost stranke s pravnim učinkom v tej pravdni zadevi, v ostalem delu, kjer je tožba zavržena in odločeno stroških postopka, pa se izpodbijani sklep r a z v e l j a v i .

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se Vaški skupnosti P. ne prizna lastnost stranke v pravdi in tožbo zavrglo, tožeči stranki pa je naložilo, da je dolžna toženi stranki povrniti pravdne stroške v znesku 58.232,00 SIT v 15 dneh.

Proti temu sklepu sta se tožnika pritožila iz pritožbenega razloga nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. V pritožbi zatrjujeta, da sta že s samim sklicevanjem na določbo 3. odst. 76. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) predlagala sodišču naj prizna pravdno sposobnost toženki v tem postopku. Zatrjevala sta tudi, da ima tožena stranka premoženje. Naknadno je tožeča stranka zvedela, da ima Vaška skupnost P. tudi svoj žiro račun. Do teh podatkov tožnika sama niti ne moreta priti, sodišče pa bi zgolj z zaslišanjem navzočega predsednika vaške skupnosti kot predsednika sveta lahko hitro ugotoviti, da so podani pogoji, ki jih 3. odst. 76. člena ZPP določa. Tega ni storilo in v posledici tega je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Neutemeljeno je sodišče v obrazložitvi navedlo, da v kolikor ne bi tožbe zavrglo, bi zahtevek zavrnilo. To presega okvir obravnavanja o zavrženi tožbi. Res je, da pride pri graditvi objekta na tujem zemljišču do spojitve, vendar imisije izvirajo iz dejavnosti, ki se opravljajo na teh nepremičninah. Zgolj objekti, četudi je tožena stranka njihov investitor, v ničemer ne motijo tožeči stranki. Sodišče se ni poglobilo v obravnavanje zadeve.

Tožnika zato predlaga, da se izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadeva v novo obravnavanje.

Pritožba je utemeljena.

Iz podatkov spisa je razvidno, da tožena stranka sama ni imela nobenih pomislekov, da bi sodelovala v tem postopku kot pravdna stranka. Predsednik Vaške skupnosti P. je podpisal pooblastilo odvetniku, ki je v imenu tožene stranke vložil odgovor na tožbo in v katerem se je ugovarjala le pasivna legitimacija, ne pa tudi sposobnost biti stranka v postopku. Sodišče prve stopnje sicer pravilno razlaga, da ima na podlagi zakona takšno sposobnost poleg fizičnih oseb le pravna oseba. Tožena stranka ni pravna oseba, saj se med postopkom kaj takega nikoli ni zatrjevalo. Ni pa izključeno, da bi tožena stranka ne mogla biti pravna oseba, saj se po 19.c členu Zakona o lokalni samoupravi s statutom občine lahko določi, da so tudi ožji del občine (krajevne, vaške ali četrtne skupnosti) pravne osebe javnega prava. Tudi če tožena stranka ni pravna oseba, pa sme sodišče po 3. odst. 76. člena ZPP izjemoma s pravnim učinkom v določeni pravdi priznati lastnost stranke tistim oblikam združevanja, ki nimajo sposobnost biti stranka po 1. in 2. odst. 76. člena ZPP, če ugotovi, da glede na sporno zadevo v bistvu izpolnjujejo glavne pogoje za pridobitev sposobnosti biti stranka, zlasti, če imajo premoženje, na katero je mogoče seči z izvršbo. Pritožba za konkretni primer po mnenju pritožbenega sodišča pravilno opozarja, da so pogoji iz 3. odst. 76. člena ZPP podani. Po tožbenih navedbah, ki kot se da razbrati iz odgovora na tožbo niso sporne, je bila tožena stranka investitor košarkarskega igrišča in balinišča. Če je bila tožena stranka investitor teh gradenj, zaradi uporabe katerih prihaja potrditvah tožbe do prekomernih imisij, pa je očitno, da ima premoženje, na katero je mogoče seči z izvršbo, zato bi sodišče prve stopnje ob pravilni uporabi te določbe ZPP moralo Vaški skupnosti P. priznati lastnost stranke s pravnim učinkom v tej pravdi, kot je vsaj smiselno predlagala tožeča stranka. Iz določb ZPP ne izhaja, da bi sodišče zgolj na formalni predlog stranke odločalo o tem, da prizna lastnost stranke tudi kakšni drugi obliki združenja. Tudi če bi določbe ZPP bilo mogoče tako razumeti, pa je takšen predlog v tej zadevi bil s strani tožeče stranke podan. Iz navedb na list. štev. 11 spisa "Po mnenju tožeče stranke je tožena stranka pasivno legitimirana, saj ji je priznati status stranke v skladu s 3. odst. 76. člena ZPP. Vaška skupnost je vsekakor združenje, ki ima svoje organe, blagajnika in svoje premoženje. Nesporno je, da je investitor objektov." bi namreč sodišče prve stopnje moralo ugotoviti, da je s strani tožeče stranke predlagano, naj se prizna toženi stranki sposobnost biti pravdna stranka. Pritožbeno sodišče je zato v tem delu utemeljeni pritožbi tožeče stranke ugodilo in izpodbijani sklep v prvem delu 1. točke spremenilo tako, da je Vaški skupnosti P. lastnost stranke s pravnim učinkom v tem pravdi priznalo. V ostalem delu pa je sklep sodišča prve stopnje razveljavilo, saj bo o vsebinski presoji zadeve moralo sodišče šele odločiti po izvedenem postopku. Vsi razlogi obrazložitve, v katerih sodišče prve stopnje utemeljuje pasivno legitimacijo, še niso aktualni, saj je bil z izpodbijanim sklepom postopek zaključen zaradi pomanjkanja procesne predpostavke. Ker je po spremenjeni odločbi v tem delu ta procesna predpostavka podana, bo v nadaljevanju šele lahko sodišče meritorno odločalo o stvari. Tudi o stroških postopka bo zato lahko sodišče odločilo šele, ko bo odločilo o glavni stvari.