Jedro

V izpodbijani odločbi se tožena stranka sklicuje na tretji odstavek 24. člena ZBPP, vendar iz obrazložitve ni razvidno, da bi presojala objektivni kriterij po vsebini, zato odločba ni obrazložena oziroma nima razlogov po 214. členu ZUP in se v tem delu, ki je bistven za odločitev, ne da preizkusiti.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Krškem št. Bpp 189/2012 z dne 22. 5. 2012 se odpravi in zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 420,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom št. Bpp 189/2012 z dne 22. 5. 2012 odločila, da se prošnja tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) zavrne. V obrazložitvi se sklicuje na prvi in tretji odstavek 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Navaja, da je iz prošnje za dodelitev BPP razvidno, da tožnica želi BPP v pravdni zadevi zoper A.A., in sicer želi uveljavljati zahtevek, da v zapuščino ne spadajo nepremičnine v k.o. ..., iz sklepa zapuščinskega sodišča pa izhaja, da je bila tožnica kot dedič po pokojni B.B. napotena, da s pravdo zahteva, da sodijo v zapuščino tudi nepremičnine s parc. št. 2/3, 1973/2, 1974, 1975, 1977, 2332/31, 2332/32, 2335, 344.S, 118.S, 1981/1, 1981/2, 2367/3, 2367/7 in 2367/8, vse k.o. ... Zaradi razjasnitve okoliščin v zvezi z zahtevkom, ki ga želi uveljavljati tožnica in zaradi razjasnitve ali prosilka želi uveljaviti, da nepremične k.o. ... sodijo v zapuščinski postopek ali pa zahteva, da so navedene nepremičnine izvzete iz zapuščinskega postopka, je organ tožnico povabil na razgovor, ki naj bi se opravil 17. 5. 2012. Tožnica se na vabilo ni odzvala, čeprav ji je bilo vabilo vročeno 30. 4. 2012, kar izhaja iz vročilnice. Prav tako tožnica izostanka ni opravičila. Ker se tožnica razgovora ni udeležila, je tožena stranka ugotovila, da tožnica ni upravičena do BPP, saj iz same vloge tožnice ni bilo mogoče ugotoviti, ali tožnica izpolnjuje vsebinski kriterij po tretjem odstavku 24. člena ZBPP za dodelitev BPP, zato tudi ni odločala o premoženjsko-finančnem pogoju. Dne 8. 6. 2012 je tožena stranka izdala popravni sklep, da se ime odločbe, ki se nepravilno glasi „sklep“, spremeni v pravilno ime „odločba“.

2. V tožbi tožnica navaja, da se ne strinja z odločitvijo tožene stranke. Navaja, da je v dopisu z dne 23. 4. 2012 dobesedno navedla: „Prosim, da mi dovolite BPP za vložitev tožbe pri sodišču v Krškem in za pravno zastopanje v tej zadevi, tako kot mi je naložilo Okrajno sodišče v Krškem s sklepom D 98/2011 z dne 13. 4. 2012 ...“. K dopisu je tudi priložila pravnomočni sklep D 98/2011, iz katerega jasno in nedvoumno izhaja, iz kakšnih razlogov in zakaj potrebuje BPP. Glede na navedeno ni bilo nobene potrebe, niti podlage, da je tožena stranka tožnico vabila na razgovor. Pri izpolnjevanju obrazca za BPP je evidentno pomotoma napisala, da potrebuje BPP za vložitev tožbe zoper A.A., da v zapuščino ne spadajo nepremičnine v k.o. ..., čeprav bi morala navesti, da potrebuje BPP za vložitev tožbe, da v zapuščino spadajo v zapuščino nepremičnine v k.o. ... Glede vabila pa tožnica navaja, da se vabilu iz opravičenega razloga ni odzvala, pri čemer je svojo odsotnost tudi opravičila s priporočenim dopisom dne 21. 5. 2012. V dopisu je navedla, da se je pred 10 dnevi zaposlila in da ne sme izostati iz službe, ker ji je delodajalec že zagrozil, da bo službo izgubila. Tožena stranka je pravočasno prejela opravičilo tožnice, vendar je kljub temu neutemeljeno zavrnila tožničino prošnjo za BPP. Glede na navedeno tožnica predlaga, da se tožbi ugodi in izpodbijani sklep in popravni sklep odpravila ter zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek, toženi stranki pa naloži plačilo stroškov postopka.

3. Tožena stranka je sodišču predložila upravne spise. Odgovora na tožbo ni podala.

4. Tožba je utemeljena.

5. V obrazložitvi izpodbijane odločbe se tožena stranka sklicuje na prvi in tretji odstavek 24. člena ZBPP. Prvi odstavek 24. člena ZBPP določa, da se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Po tretjem odstavku 24. člena ZBPP se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev, tudi če bi ji njen finančni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

6. Iz upravnih spisov je razvidno, da je tožnica k prošnji za BPP priložila tudi dopis, iz katerega jasno izhaja, da „prosi za BPP za vložitev tožbe pri sodišču v Krškem in za pravno svetovanje v tej zadevi, tako, kot ji je naložilo Okrajno sodišče v Krškem s sklepom D 98/2011 z dne 13. 4. 2012“, ki ga je k prošnji za BPP tudi priložila. Iz izreka navedenega sklepa jasno izhaja, da sta tožnica in C.C. napotena na pravdo zoper A.A., da s tožbo uveljavita zahtevek, da sodijo v zapuščino tudi nepremičnine parc. št. 2/3, 1973/2, 1974, 1975, 1977, 2332/31, 2332/32, 2335, 344.S, 118.S, 1981/1, 1981/2, 2367/3, 2367/7 in 2367/8, vse k.o. ... Res je, da je v prošnji za BPP tožnica napisala pri navedbi želene vrste, oblike in obsega BPP, da želi BPP za vložitev tožbe zoper A.A., da v zapuščino ne spadajo nepremičnine v k.o. ..., vendar bi po presoji sodišča tožena stranka, glede na priložen dopis in sklep, morala ugotoviti, da je pri izpolnjevanju prošnje za BPP prišlo do očitne pomote.

7. Tožena stranka se v izpodbijani odločbi sklicuje na tretji odstavek 24. člena ZBPP, vendar iz obrazložitve ni razvidno, da bi tožena stranka presojala objektivni kriterij po vsebini, zato odločba ni obrazložena oziroma nima razlogov po 214. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) in se v tem delu, ki je bistven za odločitev, ne da preizkusiti. Zgolj ugotovitev tožene stranke, da se tožnica razgovora ni udeležila ne more biti razlog za vsebinsko zavrnitev tožničine vloge, ob dejstvu, da je bila tožena stranka nedvomno seznanjena, kakšno BPP tožnica želi. Pri tem sodišče dodaja, da pomanjkljivo obrazložena odločba onemogoča kontrolo ali je bilo pravilno ugotovljeno dejansko stanje in pravilno uporabljen materialni predpis. Ustava RS v 22. členu zagotavlja enako varstvo pravic, ki je zagotovljeno vsakomur v postopku pred sodiščem in pred drugimi državnimi organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih. To pomeni, da mora meritorna odločba o zavrnitvi prošnje za dodelitev BPP biti obrazložena na ta način, da so razvidni razlogi, zakaj je bila prošnja tožnice za dodelitev BPP zavrnjena. Le s takšno obrazložitvijo je namreč tožnici zagotovljeno učinkovito sodno varstvo.

8. Ker je po povedanem izpodbijana odločba nezakonita, saj se je ne da preizkusiti, je sodišče na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbi ugodilo, izpodbijani odločbo odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponovni postopek.

9. Izrek o stroških temelji na določilu tretjega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem se tožniku v primeru, če sodišče tožbi ugodi, glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov skladno s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Uradni list RS, št. 24/2007), ki v drugem odstavku 3. člena določa, da se tožniku priznajo stroški v višini 350,00 EUR, če je bila zadeva rešena na seji in je tožnika v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik. Ker je bila zadeva rešena na seji in je tožnico v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, se ji priznajo stroški v višini 350,00 EUR, povečani za 20 % DDV, kar znaša skupaj 420,00 EUR, v primeru zamude paricijskega roka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.