Jedro

Sodišče prve stopnje zagotovil države prosilke, da tujec ne bo podvržen ravnanju, ki je v nasprotju s 3. členom EKČP, ni spregledalo, vendar pa je na podlagi objektivnih podatkov o sistemskih in splošnih pomanjkljivostih v zaporih Republike Severne Makedonije in celoviti oceni materialnih razmer v KPU Zapor Skopje, ki danih zagotovil očitno ne potrjujejo, pravilno presodilo, da ni mogoče odvrniti obstoja realnega in konkretnega tveganja, da bi bile tujcu v primeru izročitve kršene pravice iz 3. člena EKČP, zato je prošnjo za izročitev tujca utemeljeno zavrnilo.

Izrek

I. Sklep Okrožnega sodišča v Krškem I Ks 34149/2022-341 z dne 24. 1. 2023 se potrdi.

II. Stroški izročitvenega postopka bremenijo proračun.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Krškem je z uvodoma navedenim sklepom zavrnilo prošnjo države Republike Severne Makedonije za izročitev osebe A. A. (v nadaljevanju tujec) zaradi izvedbe kazenskega postopka zaradi kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja in pooblastil po 353. členu Kazenskega zakonika Severne Makedonije (KZ SM). Nadalje je odločilo, da tujec ostane v izročitvenem priporu, odrejenem s sklepom Okrožnega sodišča v Krškem I Kpd 34149/2022 z dne 6. 7. 2022 (v zvezi s sklepom I Kpd 34149/2022 z dne 6. 9. 2022 in 9. 11. 2022), iz pripornega razloga begosumnosti po 1. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), do pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi izročitve. Stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, potrebni izdatki „obdolženca“ ter potrebni izdatki in nagrada njegovega zagovornika bremenijo proračun.

2. ZKP v prvem odstavku 527. člena določa, da če senat okrožnega sodišča spozna, da niso izpolnjeni zakonski pogoji za izročitev, izda sklep, da se prošnja za izročitev zavrne. Ta sklep pošlje to sodišče po uradni dolžnosti sodišču druge stopnje, ki po zaslišanju državnega tožilca sklep potrdi, razveljavi ali spremeni.

3. Višja državna tožilka B. B. z Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani je podala pisno mnenje, da naj višje sodišče sklep zunajobravnavnega senata I Ks 34149/2022 z dne 24. 1. 2023 razveljavi in zadevo vrne zunajobravnavnemu senatu v ponovno odločanje.

4. Na mnenje državne tožilke so odgovorili tujčevi zagovorniki, odvetniki v Odvetniški pisarni C., d. o. o., in predlagali, da višje sodišče na podlagi prvega odstavka 527. člena ZKP sklep Okrožnega sodišča v Krškem z dne 24. 1. 2023 I Ks 34149/2022 potrdi in prošnjo države Republike Severne Makedonije za izročitev „osumljenega“ A. A. zavrne.

5. Sklep sodišča prve stopnje je pravilen.

6. Po preizkusu sklepa in preučitvi mnenja državne tožilke, odgovora tujčevih zagovornikov in podatkov spisa sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da so izpolnjeni pogoji za izročitev tujca Republiki Severni Makedoniji določeni v 1. do 13. točki prvega odstavka 522. člena ZKP (točke 10 do 21 sklepa), ne pa tudi pogoj iz 14. točke prvega odstavka 522. člena ZKP, torej da ne obstaja verjetnost, da bi bila oseba, katere izročitev se zahteva, v državi prosilki mučena, da bi se z njo nečloveško ali ponižujoče ravnalo oziroma bi se jo na ta način kaznovalo (točke 22 do 25 sklepa).

7. Sodišče Evropske unije (v nadaljevanju SEU) je v zadevi Petruhin, sodba C-182/15 z dne 6. 9. 2016, v kateri je odločalo o predhodnih vprašanjih v zvezi z izročitvijo državljana države članice Evropske unije (Estonije), ki ni bil državljan izvršitvene države članice Evropske unije (Latvija) tretji državi (Rusiji), med drugim izpostavilo, da odločitev države članice, da bo izročila državljana Unije, spada na področje prava Unije v smislu 51. člena Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljevanju Listina). Zato se pri takšni odločitvi uporabljajo določbe Listine, zlasti 19. člena,1 posledično pa je treba upoštevati tudi 4. člen Listine, ki prepoveduje mučenje ali nečloveško in ponižujoče ravnanje ali kaznovanje. Če pristojni organ zaprošene države članice razpolaga z elementi, ki pričajo o dejanski nevarnosti nečloveškega ali ponižujočega ravnanja oseb v tretji državi prosilki, mora pri odločanju o izročitvi osebe tej državi presoditi o obstoju te nevarnosti. Po sodni praksi istega sodišča2 se mora izvršitveni pravosodni organ najprej opreti na objektivne, zanesljive, natančne in ustrezno posodobljene podatke o pogojih prestajanja zapora v zaporih v odreditveni državi, ki dokazujejo dejanske sistemske ali splošne pomanjkljivosti, ki zadevajo bodisi nekatere skupine oseb bodisi nekatere zapore. To so podatki iz mednarodnih sodnih odločb (sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP), sodbe odreditvene države) ter iz odločb in poročil drugih organov Sveta Evrope ali Združenih narodov. Vendar zgolj sistemske ali splošne pomanjkljivosti še ne narekujejo zavrnitve evropskega naloga za prijetje (ali prošnje za izročitev), saj še ne pomenijo nujno, da bi bila v konkretni zadevi oseba v primeru predaje (ali izročitve) podvržena nečloveškemu ravnanju. Da se zagotovi spoštovanje 4. člena Listine v posameznem primeru, mora izvršitveni pravosodni organ konkretno in natančno presoditi, ali v okoliščinah obravnavanega primera obstojijo resni in utemeljeni razlogi, da za osebo po njeni predaji (ali izročitvi) državi članici (ali tretji državi) obstaja dejanska nevarnost, da bo v njej zaradi pogojev, v katerih bo prestajala zapor, podvržena nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju. Presoja mora temeljiti na celoviti oceni upoštevnih materialnih razmer v zaporu. Zato mora izvršitveni pravosodni organ od odreditvene države članice zahtevati, da mu nujno pošlje potrebne dodatne informacije glede pogojev, v katerih bo oseba prestajala zapor.

8. Tudi Evropska konvencija za človekove pravice (v nadaljevanju EKČP) v 3. členu določa, da se nikogar ne sme mučiti ali nečloveško in ponižujoče z njim ravnati ali ga kaznovati. Iz sodne prakse ESČP3 je razvidno, da morajo organi države, na ozemlju katere se izvaja zapor, v skladu z določbo 3. člena EKČP zagotoviti, da je vsak zapornik zaprt v razmerah, ki zagotavljajo spoštovanje človekovega dostojanstva, da način izvrševanja ukrepa pri osebi ne sme povzročiti tesnobe ali preizkušnje, ki po intenzivnosti presega raven že s samim zaporom neizogibno povzročenega trpljenja, in da sta ob upoštevanju praktičnih zahtev glede zapora ustrezno zagotovljena zdravje in dobro počutje zapornika. Slabo ravnanje v smislu 3. člena EKČP mora doseči minimalen prag resnosti, ki je odvisen od vseh podatkov zadeve, zlasti trajanja ravnanja in njegovih fizičnih ali psihičnih učinkov ter v nekaterih primerih od spola, starosti in zdravstvenega stanja žrtve.

9. Minimalni standardi materialnih razmer v evropskih zaporih so določeni v Priporočilu št. R (2006) 2 Odbora ministrov (Sveta Evrope) državam članicam o evropskih zaporskih pravilih, sprejetem dne 11. januarja 2006 (v nadaljevanju Priporočilo), na katerega se je v predmetnem izročitvenem postopku sklicevala tudi država prosilka (točka 22 sklepa). V tem dokumentu so med drugimi določena pravila o: (i) nastanitvi zapornikov (spalni prostori morajo spoštovati človekovo dostojanstvo in po najboljših možnostih zasebnost, zadostiti morajo zdravstvenim in higienskim potrebam, upoštevati morajo temperaturo, vlažnost, količino zraka, svetlobe (naravne in umetne), ogrevanje in prezračevanje), ki naj ne bodo kršena zaradi prenatrpanosti zaporov; (ii) higieni (čistost celic, sanitarij, prhanje, čistilni pripomočki); (iii) prehrani; (iv) stikih z zunanjim svetom (pisma, telefonski klici, obiski); (v) zapornem režimu (bivanje zunaj celic); (vi) vadbi in rekreaciji (vsaj ena ura telovadbe na prostem dnevno, v primeru slabega vremena vadba na drugačen način, možnosti rekreacije s primernimi napravami in opremo, športom, igrami, kulturnimi dejavnostmi); (vii) zdravstvenem varstvu (organizacija, medicinsko in zdravstveno osebje); (viii) dobrem stanju (v zaporih naj se vzdržuje dober red ob upoštevanju varnosti, zaščite, discipline ter zagotavljanja življenjskih razmer, ki spoštujejo človeško dostojanstvo); (ix) varnost. 10. Kot izhaja iz razlogov sklepa, je država prosilka (Uprava za izvrševanje sankcij) pojasnila, da bo v primeru izročitve tujec nameščen v priporu v KPU (kazensko popravna ustanova) Zapor Skopje ter navedla podatke o velikosti razpoložljivega osebnega prostora pripornika, številu oseb v celici, pohištvu in razmerah v bivalnem prostoru, sanitarni opremi, higieni, zapornem režimu, stikih z zunanjim svetom in zdravstveni oskrbi ter zagotovila, da bo tujec prestajal pripor v skladu z navedenimi pogoji in Priporočilom ter da razmere ne smejo biti nečloveške ali ponižujoče v smislu 3. člena EKČP (točka 22 sklepa).

11. Sodišče prve stopnje je na podlagi Poročil Evropskega odbora za preprečevanje mučenja in nečloveškega ali poniževalnega ravnanja (v nadaljevanju CPT) z dne 11. 5. 2021 (za obdobje 2. 12. do 10. 12. 2019) in 29. 7. 2021 (za obdobje 7. 12 do 9. 12. 2020), Odgovora Vlade Severne Makedonije na Poročilo CPT z dne 29. 7. 2021, osnutka Poročila Evropske komisije z dne 12. 10. 2022 ter časopisnih člankov ugotovilo sistemske in splošne pomanjkljivosti v zaporih v R Severni Makedoniji ter dejanske bivalne, varnostne in druge razmere v KPU Zapor Skopje (vsebinsko povzete v točki 24 obrazložitve sklepa), ki pa navedb oziroma zagotovil države prosilke ne potrjujejo. V navedenih dokumentih opisane razmere v KPU Zapor Skopje tudi po oceni sodišča druge stopnje presegajo raven trpljenja zapornikov neizogibno povzročenega že s samim odvzemom prostosti v tolikšni meri, da obstojijo resni in utemeljeni razlogi, da bi za tujca, če bi bil izročen državi prosilki, zaradi pogojev v katerih bi prestajal pripor, obstajala dejanska nevarnost, da bi bil podvržen nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju.

12. Glede ugotovitev CPT, da v skupinskih sobah KPU Zapor Skopje ni zagotovljenih zahtevanih minimalnih 4 m² osebnega prostora na zapornika, sodišče druge stopnje izpostavlja, da je ESČP za presojo prezasedenosti zaporov v luči kršitve 3. člena EKČP v sobah z več zaporniki določilo minimalni standard 3 m² osebnega prostora na zapornika.4 Država prosilka je v svojih pojasnilih navedla, da bi bil tujec v KPU Zapor Skopje nameščen v skupinskem prostoru z največ šestimi priporniki ter da mora biti v prostorih z več zaporniki vsakemu zagotovljenih največ 4 m² bivalne površine, pri čemer se upošteva kapaciteta in zasedenost prostora. Čeprav država prosilka kljub izrecni zahtevi preiskovalne sodnice (dopis z dne 20. 7. 2022 - list. št. 287) podatkov o velikosti prostorov in trenutni zasedenosti ni posredovala, ni mogoče izključiti, da bi imel tujec v primeru izročitve v skupinski sobi od 3 m² do 4 m² osebnega prostora. Vendar tudi ta sicer objektivno nepotrjena okoliščina ne vpliva na pravilnost odločitve prvostopenjskega sodišča. Po stališču ESČP bo kršitev 3. člena EKČP podana tudi v primerih, ko ima zapornik na voljo bivalno površino od 3 m² do 4 m², če je prostorski dejavnik povezan z drugimi neustreznimi materialnimi pogoji bivanja v zaporu, predvsem glede dostopa do vadbe na prostem, naravne svetlobe in zraka, ventilacije, primernosti sobne temperature, možnosti zasebne uporabe stranišča ter usklajenosti osnovnih zdravstvenih in higienskih zahtev5, s Poročili CPT in Evropske komisije pa so prav takšne neustrezne razmere objektivno izkazane v KPU Zapor Skopje.

13. Ne držijo navedbe državne tožilke, da naj bi sodišče prve stopnje svojo presojo o realnem in konkretnem tveganju, da bi bile tujcu v primeru izročitve R Severni Makedoniji zaradi kritičnih razmer v zaporu KPU Zapor Skopje kršene pravice iz 3. člena EKČP, oprlo zgolj na (posplošene) okoliščine o slabih razmerah v zaporih v državi prosilki. Iz točke 24 obrazložitve sklepa povsem jasno izhaja, da se opisane slabe razmere, ki so konkretno za KPU Zapor Skopje navedene v Poročilih CPT z dne 11. 5. in 29. 7. 2021, nanašajo izključno na „skopski zapor“ in ne na vse zapore v R Severni Makedoniji.

14. V zvezi z očitki državne tožilke, da gre pri Poročilu Evropske komisije z dne 12. 10. 2022 le za osnutek in ne končni dokument, se sodišče druge stopnje strinja z navedbami tujčevih zagovornikov, da je končna delovna verzija poročila z objavo na spletni strani Evropske komisije postala dostopna in bila dana v uporabo širši (tudi strokovni) javnosti, zato glede zanesljivosti podatkov v tem dokumentu in njegove verodostojnosti nima nikakršnih pomislekov, niti jih ni konkretno izrazila državna tožilka.

15. Državna tožilka pravilno ugotavlja, da sta Poročili CPT z dne 11. 5. in 29. 7. 2021 stari skoraj dve leti vendar pa ta podatek na pravilnost odločitve prvostopenjskega sodišča ne vpliva. Kot pravilno izpostavljajo tujčevi zagovorniki, CPT nadzore razmer v zaporih opravlja periodično v določenih obdobjih (v konkretnem primeru enkrat letno), sestava poročil pa je očitno nekoliko časovno zamaknjena, zato novejših podatkov v času odločanja o izročitvi tujca niti ni mogoče pridobiti.

16. Sodišče prve stopnje je resda ugotovilo, da se je stanje v KPU Zapor Skopje v zadnjem času pričelo nekoliko izboljševati6, kar v mnenju izpostavlja državna tožilka, vendar pa Poročilo Evropske komisije z dne 12. 10. 2022 potrjuje, da se kljub temu pogoji bivanja v zaporu niso bistveno spremenili in še zdaleč ne dosegajo pravil o minimalnih standardih materialnih razmer v evropskih zaporih. To potrjujejo obveznosti, ki jih je Evropska komisija naložila R Severni Makedoniji in sicer mora v naslednjem letu urgentno implementirati priporočila mednarodnih nadzornih organov, predvsem glede pravic in dramatičnih razmer v zaporih, nadalje mora izpolniti priporočila iz Poročila CPT v juliju 2021, v katerem so natančno obrazložene ugotovitve na področju preprečitve mučenja in slabega ravnanja, saj glavne pomanjkljivosti zapornega sistema še vedno niso odpravljene (slabo vodenje, obnašanje in pomanjkanje osebja, nizka kvaliteta zdravniške oskrbe zapornikov, slabi materialni pogoji, pomanjkanje namenskih aktivnosti), zato se mora država urgentno spopasti z vztrajnim problemom neprimernih razmer zapornikov. Navedeni podatki pa tudi izkazujejo, da se od zadnjega Poročila CPU z dne 29. 7. 2021 do Poročila Evropske komisije z dne 12. 10. 2022 materialne razmere bivanja zapornikov v KPU Zapor Skopje praktično niso spremenile, kar le še dodatno potrjuje aktualnost Poročil CPU, ki jim sicer posplošeno oporeka državna tožilka. Navsezadnje zaključek o praktično nespremenjenem stanju potrjuje tudi Poročilo o razmerah v kaznovalnih institucijah v letu 2022 Helsinškega odbora za človekove pravice (objavljeno v Skopju oktobra 2022), katerega člani so v časovnem obdobju od maja do avgusta 2022 obiskali vse zapore v R Severni Makedoniji. V zvezi s KPU Zapor Skopje iz citiranega poročila izhaja, da imata odprti in polodprti oddelek igrišče z utežmi, golom in košem, da so sobe, sanitarije in hodniki na zelo nizki higienski ravni, da se širi neprijeten vonj in vonj po vlagi, da so sicer v zaprtem oddelku sobe v minimalno boljših higienskih razmerah, vendar še vedno na zelo nizki ravni, da so na razkritih delih telesa zapornikov opazili ugrize insektov (stenic) ter da so se slednji pritoževali glede kvalitete hrane in dostopnosti do zdravstvene oskrbe.

17. Neutemeljeni in brezpredmetni so očitki državne tožilke, da sodišče prve stopnje ni argumentirano pojasnilo, zakaj zagotovilom države prosilke ne verjame. Sodišče prve stopnje zagotovil države prosilke, da tujec ne bo podvržen ravnanju, ki je v nasprotju s 3. členom EKČP, ni spregledalo (točka 22 sklepa), vendar pa je na podlagi objektivnih podatkov o sistemskih in splošnih pomanjkljivostih v zaporih v R Severne Makedonije in celoviti oceni materialnih razmer v KPU Zapor Skopje, ki danih zagotovil očitno ne potrjujejo, pravilno presodilo, da ni mogoče odvrniti obstoja realnega in konkretnega tveganja, da bi bile tujcu v primeru izročitve kršene pravice iz 3. člena EKČP, zato je prošnjo za izročitev tujca utemeljeno zavrnilo.

18. Po obrazloženem je sodišče druge stopnje sklep sodišča prve stopnje potrdilo in odločilo o stroških izročitvenega postopka. Glede na sprejeto odločitev se do preostalih navedb tujčevih zagovornikov v odgovoru na mnenje državne tožilke ni opredelilo.

1 „Nihče se ne sme odstraniti, izgnati ali izročiti državi, v kateri obstaja zanj resna nevarnost, da bo podvržen smrtni kazni, mučenju ali drugemu nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju ali kaznovanju.“ 2 Sodbe Aranyosi in Căldăraru, C-404/15 in C-659/15 PPU z dne 5. 4. 2016; C-220/18 PPU z dne 25. 7. 2018; Dorobantu, C-128/18 z dne 15. 10. 2019. 3 Sodbi Torreggianni in drugi proti Italiji z dne 8. 1. 2013, Muršić proti Hrvaški z dne 20. 10. 2016. 4 Sodba ESČP Muršić proti Hrvaški z dne 20. 10. 2016. 5 Prav tam. 6 V Poročilih CPT je navedeno, da je bilo obnovljeno „krilo B“ zapora, da so bile zapornikom dane nove vzmetnice, da so bila opravljena popravila strehe in nameščene nove luči na dvoriščih.