Jedro

Čeprav je plačilo sodne takse procesna predpostavka (8. člen Zakona o sodnih taksah, v nadaljevanju ZST-1 in 105.a člen ZPP), je rok za plačilo sodne takse materialnopravni in ne procesni rok. Ta je namreč določen v 34. členu ZST-1, obveznost stranke pa je materialnopravna obveznost. Rok za plačilo sodne takse, ki je določen v ZST-1 in pri katerem gre tudi za nepodaljšljiv zakonski rok, teče tudi v času sodnih počitnic.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v II. in III. točki izreka potrdi.

II. Upnik krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom v I. točki izreka odločilo, da se izvršilni postopek, ki je bil po samem zakonu prekinjen z dnem 4. 5. 2011, po izbrisu dolžnika R. d.o.o., nadaljuje zoper družbenika izbrisane družbe, to je zoper Z.Z. Odločilo je še, da se predlog za novo izvršilno sredstvo z dne 28. 6. 2011 šteje za umaknjen (II. točka izreka) ter da se upnikov predlog za povrnitev stroškov z dne 28. 6. 2011 v celoti zavrne (III. točka izreka).

2. Zoper II. in III. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje se pravočasno po pooblaščencu pritožuje upnik, ki uveljavlja pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ter Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Meni, da je sodišče prve stopnje sicer pravilno ugotovilo, da je upnik plačilni nalog za plačilo sodne takse za novo sredstvo izvršbe prejel dne 11. 7. 2011, napačen pa je zaključek sodišča, da se je rok za plačilo sodne takse iztekel dne 19. 7. 2011, saj sodišče pri tem ni upoštevalo časa sodnih počitnic, zaradi katerih navedeni rok od 15. 7. 2011 do 15. 8. 2011 sploh ni tekel. Ker je bila sodna taksa pravočasno plačana dne 1. 8. 2011, o čemer upnik prilaga plačilni nalog s potrdilom o plačilu, je prvostopenjska odločitev iz II. točke izreka napačna in nezakonita. Posledično pa naj bi bila napačna tudi odločitev glede povrnitve izvršilnih stroškov. Predlog za nadaljevanje izvršilnega postopka zoper družbenika izbrisane družbe, v katerem je upnik podrobneje obrazložil svoj predlog in predlagal tudi drugo izvršilno sredstvo - rubež plače novega dolžnika, predstavlja obrazloženo vlogo. Da je sodišče isti predlog, štelo tudi kot predlog za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom, izhaja iz tega, da mu je izdalo nalog za plačilo sodne takse za predlog za novo sredstvo izvršbe. Sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremeni ter upniku prizna priglašene pritožbene stroške z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva odločitve dalje do plačila.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje je preizkusilo sklep sodišča prve stopnje v okviru utemeljenosti pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ.

5. Upnik je z vlogo z dne 28. 6. 2011 predlagal nadaljevanje prekinjene izvršbe zoper družbenika izbrisane družbe, hkrati je predlagal tudi novo sredstvo izvršbe - rubež plače in drugih stalnih prejemkov in zahteval povrnitev stroškov takšnega predloga na podlagi tar. št. 3460 Zakona o odvetniški tarifi (v nadaljevanju ZOdvT). Z odločitvijo iz I. točke izreka izpodbijanega sklepom, ki na pritožbeni stopnji ni izpodbijana, je sodišče prve stopnje sledilo upnikovemu predlogu za nadaljevanje izvršbe zoper družbenika izbrisane družbe. Upnikov predlog za nadaljevanje izvršbe z novim sredstvom izvršbe pa je v II. točki izreka zavrnilo, z obrazložitvijo, da upnik ni pravočasno plačal sodne takse, na plačilo katere ga je sodišče pozvalo z vročitvijo plačilnega naloga z dne 5. 7. 2011, ki ga je upnik prejel 11. 7. 2011 in za plačilo katere je rok potekel 19. 7. 2011. Ugotovitve sodišča prve stopnje o poteku roka za plačilo sodne takse so pravilne. Pritožba zmotno ocenjuje, da bi sodišče prve stopnje pri presoji moralo upoštevati tretji odstavek 83. člena Zakona o sodiščih (v nadaljevanju ZS), ki določa, da razen v nujnih zadevah (določenih v drugem odstavku 83. člena ZS), v času sodnih počitnic procesni roki ne tečejo, prav tako se ne vročajo sodna pisanja, če pa je bilo sodno pisanje vročeno, začnejo teči procesni roki prvi naslednji dan, ko se iztečejo sodne počitnice. Čeprav je plačilo sodne takse procesna predpostavka (8. člen Zakona o sodnih taksah, v nadaljevanju ZST-1 in 105.a člen ZPP), je rok za plačilo sodne takse materialnopravni in ne procesni rok.(1) Ta je namreč določen v 34. členu ZST-1, obveznost stranke pa je materialnopravna obveznost. Rok za plačilo sodne takse, ki je določen v ZST-1 in pri katerem gre tudi za nepodaljšljiv zakonski rok, teče tudi v času sodnih počitnic, saj ne gre za procesni rok, zaradi česar v danem primeru ni mogoče uporabiti določbe tretjega odstavka 83. člena ZS. Tako je rok za plačilo sodne takse za predlog za novo sredstvo izvršbe, ki je bilo upniku naloženo z vročitvijo plačilnega naloga dne 11. 7. 2011, začel teči 12. 7. 2011 in se je iztekel v torek 19. 7. 2011. Iz prvostopenjskih ugotovitev izhaja, da sodna taksa do takrat ni bila plačana, enako pa izhaja tudi iz pritožbi priloženega dokazila o plačilu, iz katerega je razvidno, da je bila sodna taksa VL 43041/2010 v znesku 12,00 EUR, plačana šele dne 1. 8. 2011. Upnik je bil v plačilnem nalogu tudi opozorjen, da bo sodišče prve stopnje, če sodna taksa v danem roku ne bo plačana, štelo, da je predlog za nadaljevanje izvršbe z novim sredstvom izvršbe, umaknil, zato je izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje iz II. točke izreka stopnje pravilna, pritožba pa v tem delu neutemeljena.

6. Upnik je z vlogo z dne 28. 6. 2011 predlagal tako nadaljevanje prekinjene izvršbe zoper družbenika izbrisane družbe, kot tudi novo sredstvo izvršbe. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi odločitve o zavrnitvi stroškovnega predloga upnika iz te vloge zmotno presodilo, da vloge upnika, ki predlaga nadaljevanje izvršbe zoper družbenika izbrisane družbe ni mogoče šteti kot obrazložene vloge v smislu določb ZOdvT. Ta vloga namreč vsebuje obrazložitev konkretnega upnikovega predloga za nadaljevanje izvršbe zoper tega družbenika. Upnik je v vlogi pojasnil, zakaj ocenjuje, da lahko po izbrisu dolžnika iz sodnega registra izterja plačilo obveznosti od novega dolžnika, to je družbenika izbrisane družbe, zato gre za obrazloženo vlogo.

7. Kljub navedeni zmotni presoji sodišča prve stopnje pa je odločitvi o nepriznanju stroškov pritrditi. Iz podatkov spisa namreč izhaja, da je dolžnik ZZ umrl 26. 3. 2010, to je še pred podajo predloga za nadaljevanje postopka zoper tega dolžnika kot družbenika prvotnega dolžnika (28. 6. 2011). Ker je smrt stranke pred vložitvijo predloga za nadaljevanje izvršbe zoper novega dolžnika absolutna ovira za dovolitev izvršbe zoper novega dolžnika, sodišče nadaljevanja postopka ne bi smelo dovoliti (I. točka izreka sodišča prve stopnje), temveč bi moralo predlog zavreči. Pravna sposobnost fizične osebe namreč preneha s smrtjo. Od tedaj dalje fizične osebe kot subjekta procesnih pravic ni več. Če stranka ob vložitvi predloga za izvršbo ni več obstajala, pomanjkanje te predpostavke tudi ni mogoče odpraviti (81. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Sprejeta odločitev iz I. točke izreka prvostopenjskega sodišča je tako brez učinkov. V posledici tega so tudi stroški upnikovega predloga za postopek izvršbe nepotrebni. Sodišče druge stopnje je zato odločitev o zavrnitvi stroškov iz III. točke izreka potrdilo, čeprav iz drugih razlogov.

8. Po obrazloženem je sodišče druge stopnje pritožbo upnika zavrnilo kot neutemeljeno in sklep sodišča prve stopnje v II. in III. točki izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9. Upnik s pritožbo ni uspel, zato krije sam svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona in 15. členom ZIZ).

Op. št. (1) : Tako tudi Vrhovno sodišče RS v sklepu III DoR 24/2014 in Galič A. v : Pravdni postopek, zakon s komentarjem, GV Založba, Ljubljana, 1. knjiga, str. 473.