Jedro

Odmera nagrade mora biti v skladu z odločbo o dodelitvi brezplačne pravne pomoči, kjer je navedeno, za katero pravno storitev je odvetnik postavljen. Zaradi tega je tožena stranka pravilno upoštevala tar. št. 3502, ki se nanaša na posamezno opravilo. Če bi bil tožnik pooblaščen za zastopanje upravičenca za celoten postopek v tej zadevi, upravičenec za vložitev odgovora na pritožbo ne bi potreboval nove odločbe o brezplačni pravni pomoči.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom odmerila tožniku za izvajanje brezplačne pravne pomoči nagrado in stroške zastopanja v višini 19,58 EUR. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa navaja, da je bil tožnik določen za sestavo in vložitev odgovora na pritožbo zoper sodbo Okrožnega sodišča v Krškem opr. št. II P 184/2009 z dne 25. 2. 2010. Tožnik je pravočasno priglasil nastale stroške za dejanja brezplačne pravne pomoči, in sicer v višini 139,20 EUR za nagrado za postopek po tar. št. 3210 Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS št. 67/2008) 20,00 EUR pavšalnega zneska po tar. št. 6000 ter 20% DDV. Tožena stranka meni, da je predlog za odmero nagrade delno utemeljen. Tožniku je v skladu s tarifno številko 3502 Zakona o odvetniški tarifi priznala nagrado v višini 13,60 EUR in ne priglašenih 139,20 EUR. Priznala mu je še 2,72 EUR in ne priglašenih 20,00 EUR, priznala mu je tudi od skupnega zneska 16,32 EUR 20% DDV v višini 3,26 EUR.

Tožnik v tožbi navaja, da je tožena stranka napačno uporabila Zakon o odvetniški tarifi in odmerila premalo nagrade. Prav tako ni razvidno, da bi višje stroške, ki so bili sicer priglašeni, kakorkoli zavrnila. Tožnik je bil z odločbo postavljen za sestavo in vložitev odgovora na pritožbo v zadevi opr. št. P 184/2009 Okrožnega sodišča v Krškem, pri čemer je za upravičenca A.A. bil pooblaščen za celoten postopek v tej zadevi, kar bi moralo biti toženi stranki znano, saj mu je izdala odločbi za dodelitev brezplačne pravne pomoči tako za vložitev tožbe kot tudi za vložitev pritožbe. Torej ne gre za posamezno opravilo po tar. št. 3502. Razen tega je tožena stranka drugačno stališče zavzela v postopkih brezplačne pravne pomoči št. Bpp 494/2009 in Bpp 179/2010, kjer je tožniku priznala stroške po tar. št. 3100 - tožba oziroma 3210 - pritožba. Tožnik je upravičenca zastopal v celotnem postopku in ni dobil le pooblastila za vložitev odgovora na pritožbo, zato ne pride v poštev tar. št. 3502, ampak pride v poštev tar. št. 3210, saj ni potrebno v primeru, če se stranko zastopa v celotnem postopku, za odgovor na pritožbo priložiti novega pooblastila, torej da bi šlo za enkratno zastopanje. Tožnik predlaga, naj sodišče izpodbijani sklep odpravi ter zadevo pošlje toženi stranki v ponovno odločanje, zahteva tudi povrnitev stroškov upravnega spora s plačilom v 15 dneh, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje.

Tožena stranka je poslala upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Sodišče glede na tožbene navedbe ugotavlja, da je v navedeni zadevi sporno, ali se tožniku za vložitev odgovora na pritožbo, za kar je bil določen upravičencu z odločbo o dodelitvi brezplačne pravne pomoči, odmerijo stroški po tar. št. 3210, kot je predlagal tožnik, ali pa se mu odmerijo stroški po tar. št. 3502, kot mu je odmerila tožena stranka. Tar. št. 3502 se sicer uporablja takrat, kadar je odvetnik pooblaščen za posamezno opravilo in nima pooblastila za zastopanje stranke na narokih. Tar. št. 3210, kot jo je priglasil tožnik, pa se nanaša za nagrado za postopek, kadar gre za postopek z rednimi pravnimi sredstvi. Iz upravnega spisa je razvidno, da je bil tožnik z odločbo tožene stranke opr. št. Bpp 366/2010-3 z dne 24. 5. 2010 postavljen upravičencu da mu nudi brezplačno pravno pomoč in sicer zgolj za sestavo in vložitev odgovora na pritožbo zoper sodbo Okrožnega sodišča v Krškem opr. št. II P 184/2009 z dne 25. 2. 2010. Z odločbo tožnik upravičencu ni bil postavljen za celoten postopek z rednimi pravnimi sredstvi, kar je širši pojem kot zgolj sestava odgovora na pritožbo. Po mnenju sodišča mora biti odmera nagrade v skladu z odločbo o dodelitvi brezplačne pravne pomoči, kjer je navedeno, za katero pravno storitev je odvetnik postavljen. Nagrada mora torej ustrezati opravljeni storitvi, kot je navedena v odločbi. Zaradi tega tožena stranka ni mogla drugače odločiti, kot je odločila, ko je upoštevala tar. št. 3502, ki se nanaša na posamezno opravilo. Če bi bil tožnik za zastopanje upravičenca pooblaščen za celoten postopek v tej zadevi, upravičenec za vložitev odgovora na pritožbo ne bi potreboval nove odločbe o brezplačni pravni pomoči. Pač pa sodišče pritrjuje tožniku v tistem delu, ko meni, da v kolikor tožena stranka prizna le del priglašenih stroškov, bi morala v izreku sklepa zahtevek v določenem delu zavrniti, kar smiselno izhaja iz določila 1. odstavka 213. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo in nadaljnji, ZUP), ki določa, da se v izreku odloči o predmetu postopka in o vseh zahtevkih strank. Vendar pa to ni taka kršitev, da bi moralo sodišče zaradi nje sklep odpraviti.

Sodišče je odločilo na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS št. 105/06 in nadaljnji, dalje ZUS-1).

Ker je sodišče tožbo zavrnilo, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, skladno s 4. odstavkom 25. člena ZUS-1, zato sodišče ni ugodilo zahtevi za povrnitev stroškov postopka.