Jedro

Brez nadzora bi nasprotna udeleženka v sedanjem stanju zdravljenje prekinila in ne bi jemala zdravil, kot je bilo že ob prejšnjem zdravljenju takoj po premestitvi na odprti oddelek, pri tem pa bi ponovno prišlo do navedenih oblik ogrožanja zdravja in življenja, kot izhajajo iz zdravstvene dokumentacije.

Izrek

I. Pritožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje nasprotni udeleženki omejilo pravico do prisotnosti pri izvajanju dokazov in odločilo, da se jo zadrži na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom Psihiatrične klinike X. najdlje do vključno 14.1.2019. 2. Nasprotna udeleženka je vložila laično pritožbo, v kateri navaja, da ni tavala po cesti in ni bil mraz in minus stopinje, da bi bila prezebla. Zna poskrbeti zase in je dovolj toplo oblečena. Pri prvi hospitalizaciji je bila privedena protizakonito, ker je sprejemnemu osebju izjavila, da želi podpisati za zdravljenje. Pri drugi hospitalizaciji je sploh vprašali niso, ali se strinja z zdravljenjem. Sodišče je bilo obakrat pripeljano protizakonito in ji določalo rok zdravljenja. Tudi tretjič ni smela prisostvovati pri podajanju mnenja sodnega izvedenca in sodnika, kot da bi bila neprištevna ali opravilno nesposobna. Še veliko reči je podanih tako, da izgledajo kot bolne, so pa normalne (kot je hoja ob cesti - posebno če še ni avtomobilov). Življenje je njej dosti vredno, zato naj se ga spoštuje in ohrani.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je postopek potekal v skladu z določili Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr), glede na ugotovljena dejstva pa je bilo pravilno uporabljeno tudi materialno pravo.

5. Dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu imajo oporo v izvidu in mnenju izvedenke dr. V. P. G. Iz mnenja izvedenke izhaja, da so podani vsi pogoji iz 39. člena ZDZdr za začasno omejitev svobode nasprotni udeleženki. Iz izvedenkinega mnenja izhaja, da gre pri nasprotni udeleženki za psihotično poslabšanje paranoidne shizofrenije s slušnimi halucinacijami ter nanašalnimi in preganjalnimi blodnjami, ob čemer sta njena presoja realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje hudo moteni. Njeno psihično stanje se je ob zdravljenju z zdravili uredilo do te mere, da je sploh sposobna poročati o bolezenskih znakih (slušnih halucinacijah, ki jih blodnjavo razlaga), so pa prisotni do te mere, da še vedno pomembno vplivajo na njeno vedenje in še ni vzpostavila potrebne kritičnosti. Potrebuje zdravljenje z zdravili in nadzor na oddelku pod posebnim nadzorom. Brez nadzora bi v sedanjem stanju zdravljenje prekinila in ne bi jemala zdravil, kot je bilo že ob prejšnjem zdravljenju takoj po premestitvi na odprti oddelek, pri tem pa bi ponovno prišlo do navedenih oblik ogrožanja iz zdravstvene dokumentacije (pred tem sprejemom je hodila po prometni cesti pod vplivom bolezni, pred prejšnjim zdravljenjem je 4 ure stala na prometni cesti). Pritožba nasprotne udeleženke tako z navedbo, da ni tavala po cesti in da je hoja ob cesti, posebno če še ni avtomobilov, nekaj normalnega, pritožbenega sodišča ne prepriča. Po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje na podlagi mnenja izvedenke pravilno ugotovilo, da je neposredno pred tokratnim sprejemom, kot tudi pred predhodnim sprejemom, prišlo do več incidentov, ko je tavala in po več ur stala ob prometni cesti. To je nedvomno ravnanje, ki ogroža varnost in življenje tako nje, kot drugih oseb, s katerimi bi se lahko zapletla v prometno nesrečo. Poleg tega je večurno tavanje na prostem trenutno, v zimskih razmerah s temperaturami pod lediščem, že samo po sebi nevarno za zdravje in življenje, zaradi preteče akutne podhladitve, ki lahko privede do smrti. Prav tako po pravilni oceni sodišča prve stopnje, narejeni na podlagi mnenja izvedenke, navedenih vzrokov in ogrožanja trenutno ni mogoče odvrniti z drugimi milejšimi oblikami pomoči ( z zdravljenjem na odprtem oddelku, ambulantno ali nadzorovano obravnavo), saj pri milejših oblikah ne bi bila sposobna sodelovati. Presoja realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje sta trenutno pri nasprotni udeleženki hudo moteni.

6. Izvedenka je ocenila, da bi lahko nastale škodljive posledice za zdravje osebe ali zaupnost oziroma varnost drugih, ker bi pod vplivom bolezni nasprotna udeleženka situacijo napačno razumela, se ob tem vznemirila, kar bi poslabšalo njeno zdravje. Zato je sodišče prve stopnje nasprotni udeleženki utemeljeno omejilo pravico do prisotnosti pri izvajanju dokazov, ker je ocenilo, da bi lahko nastale škodljive posledice za njeno zdravje in zaupnost (64. člen ZDZdr).

7. Glede na navedeno so tudi po oceni pritožbenega sodišča podani vsi kumulativno zahtevani pogoji za pridržanje na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom v skladu s 53. členom v zvezi z 39. členom ZDZdr. Poseg v udeleženkine ustavnopravno varovane pravice ima torej vso potrebno zakonsko podlago.

8. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožnica ne uveljavlja nobene druge kršitve postopka pred sodiščem prve stopnje, samo pa prav tako ni zaznalo nobene od tistih, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi z 37. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP in v zvezi s prvim odstavkom 30. člena ZDZdr). Zatrjevane kršitve postopka pri prejšnjih pridržanjih pa ne morejo biti predmet tokratnega pritožbenega preizkusa, kjer pritožbeno sodišče preizkuša le sklep sodišča prve stopnje z dne 14.12.2018. 9. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbo nasprotne udeleženke zavrnilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in prvim odstavkom 30. člena ZDZdr). V času odločanja o pritožbi še ni bilo pogojev za pravnomočnost sklepa (še ni potekel rok za pritožbo odvetnika nasprotne udeleženke in Psihiatrične klinike X. oziroma ni znano, ali je morda vložena pritožba tudi z njune strani). Zato sklepa še ni mogoče potrditi. Skladno s tretjim odstavkom 67. člena ZDZdr je odločeno le o pritožbi nasprotne udeleženke. Učinek pravnomočnosti sklepa bo nastopil, ko se bo iztekel rok za pritožbo odvetnika nasprotne udeleženke ali Psihiatrične klinike X.. ali ko bo pritožbeno sodišče odločilo o njuni morebitni pritožbi.1 1 Primerjaj odločitvi VSL I Cp 2086/2014, VSL I Cp 1757/2015