Jedro

Navedbe pritožnice, da toženec ni imel pravice do odkupa stanovanja, ker ni bil ožji družinski član imetnika stanovanjske pravice in je nastopal kot kupec le zato, ker je ponaredil listino, na kateri je zapisal, da je sin imetnika stanovanjske pravice, so razlogi, zaradi katerih bi bila pogodba kvečjemu izpodbojna ne pa nična.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

: Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnica zahtevala ugotovitev, da spada v zapuščino O. R. roj. 29.1.1935, umrle 28. 4. 2007, tudi solastninski delež 1/3 stanovanja, 113 v večstanovanjski hiši s pripadajočo kletjo v izmeri 61,15 m2, ki je v tem obsegu 1/3 do celote vknjižen v podvložku 707/29 k.o. L. na ime toženca G. K. na podlagi kupoprodajne pogodbe z dne 30.10.1993, sklenjene s prodajalcem S. d.o.o. ter zahtevek za vrnitev navedene nepremičnine v zapuščino in zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine. V posledici take odločitve je tožnici naložilo povrnitev pravdnih stroškov toženi stranki v znesku 1.059,24 EUR z ustreznimi zamudnimi obrestmi.

Zoper tako sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnica, ki v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njeni pritožbi ter izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje. V pritožbi tožnica navaja, da toženec G. K. ni imel zakonske pravice do odkupa stanovanja, ker ni bil ožji družinski član imetnika stanovanjske pravice in je kot pogodbena stranka na strani kupca nastopal le zato, ker je ponaredil listino, na kateri je zapisal, da je sin imetnika stanovanjske pravice. Takšna listina je nična in prvotoženec ni mogel pridobiti pravic. Zaradi nezakonito pridobljenega deleža je bila prikrajšana zapustnica. Stanovanje bi lahko odkupil le drugotoženec kot imetnik stanovanjske pravice in zapustnica, ki sta bila zakonca. Drugi toženec je odkupil 1/3, preostali 2/3 je imela pravico odkupiti zapustnica. Pogodba je za 1/3 delno nična. Prvotoženec ne more obdržati solastninskega deleža, ker ga je pridobil s kaznivim dejanjem. Zapustnici pripada najmanj polovica stanovanja.

Pritožba ni utemeljena.

V. R. (drugotoženec) je bil imetnik stanovanjske pravice na spornem stanovanju in na podlagi njegove privolitve za nakup stanovanja je poleg obeh tožencev tudi pokojna O. R. postala solastnica spornega stanovanja do 1/3 na podlagi kupoprodajne pogodbe z dne 30.10.1993. Taka je bila volja imetnika stanovanjske pravice in pokojni O. R. na podlagi take pogodbe ne gre več pravic, kot jih drugotoženec prenesel nanjo. Tudi, če je v izjavi o privolitvi imetnika stanovanjske pravice napačno navedeno, da je prvotoženec sin drugotoženca, to še ne pomeni, da bi bila pokojna O. R. upravičena do več pravic, kot jih je namenil drugotoženec. Zmotno je stališče tožnice v pritožbi, da je izjava nična in v zvezi s tem neutemeljeni obširni razlogi, ki jih v zvezi z ničnostjo opisuje tožnica, saj je pogodba iz razlogov, ki jih zatrjuje tožnica, kvečjemu izpodbojna. Za uveljavljanje izpodbojnosti pa so že zdavnaj zamujeni vsi roki. Sodišče prve stopnje je zaradi tega materialnopravno pravilno odločilo, ko je zavrnilo tožbeni zahtevek, saj tožnica z ničemer ni dokazala, da bi ji pripadal večji delež. Tožbeni zahtevek, ki ga uveljavlja tožnica, je tudi nesklepčen, saj tožnica ne zahteva ugotovitev ničnosti sporne kupoprodajne pogodbe, niti ne pove zakaj je s tožbo zajet drugotoženec, ko pa s tožbo zahteva povečanje solastniškega samo od prvotoženca.

Ker tako ni podan nobeden od uveljavljenih pritožbenih razlogov je bilo pritožbo zavrniti in potrditi izpodbijano sodbo (člen 353 ZPP).