Jedro

ZPP v prvem odstavku 158. člena ureja temeljno pravilo glede stroškovnih posledic pri umiku tožbe kot odraz načela krivde. Predpostavlja se, da je tožnik, ki je z vložitvijo tožbe uveljavljal pravovarstveni zahtevek, pa kasneje od te zahteve odstopil, krivdno povzročil potrebne stroške nasprotni stranki. Za odgovornost tožeče stranke za povrnitev nastalih stroškov toženi stranki zato ni pravno relevantno, ali je bil tožbeni zahtevek utemeljen.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana 2. točka prvostopenjskega sklepa spremeni tako, da se tožeči stranki naloži, da v 15 dneh od prejema tega sklepa toženi stranki povrne stroške prvostopenjskega postopka v znesku 2.807,44 EUR, v primeru neplačila skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka tega roka dalje.

II. Tožeča stranka je dolžna v istem roku toženi stranki povrniti tudi pritožbene stroške v znesku 353,51 EUR, v primeru neplačila skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka tega roka dalje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zaradi umika tožbe ustavilo postopek (1. točka izreka) in odločilo, da vsaka pravdna stranka krije svoje stroške postopka (2. točka izreka).

2. V pritožbenem roku je pritožbo vložila tožena stranka in izpodbijala odločitev o stroških postopka iz 2. točke prvostopenjskega sklepa. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da v tem delu izpodbijani sklep spremeni tako, da toženi stranki prizna stroške postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude do plačila.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev o stroških postopka utemeljilo zgolj s sklicevanjem na določbe 152., 154. in 158. člena ZPP in na dosežen uspeh strank v tem pravdnem postopku.

5. Stroškovne posledice umika tožbe ureja prvi odstavek 158. člena ZPP, ki določa, da mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek.

6. Umik tožbe pomeni, da tožeča stranka od pristojnega sodišča ne uveljavlja več odločitev o pravovarstvenem zahtevku, ki ga je uveljavljala s tožbo. Ob strinjanju tožene stranke z umikom tožbe je postopek ustavljen, ne da bi sodišče meritorno presojalo utemeljenost tožbenega zahtevka. ZPP v prvem odstavku 158. člena zato ureja temeljno pravilo glede stroškovnih posledic pri umiku tožbe kot odraz načela krivde. Predpostavlja se, da je tožnik, ki je z vložitvijo tožbe uveljavljal pravovarstveni zahtevek, pa kasneje od te zahteve odstopil, krivdno povzročil potrebne stroške nasprotni stranki. Za odgovornost tožeče stranke za povrnitev nastalih stroškov toženi stranki ni pravno relevantno, ali je bil tožbeni zahtevek utemeljen. Kot rečeno je edina izjema podana takrat, ko je do umika prišlo neposredno po izpolnitvi tožbenega zahtevka s strani tožene stranke. Takšnega dejanskega stanja ob vložitvi vloge, s katero je umaknila tožbo, tožeča stranka ni zatrjevala.

7. V svoji pripravljalni vlogi z dne 25. 01. 2011, s katero je umaknila tožbo, je svojo zahtevo za povrnitev pravdnih stroškov tožeča stranka utemeljevala na krivdnem ravnanju tožene stranke v postopku privatizacije, v posledici katerega je bila tožeča stranka kot tožena stranka v drugem pravdnem postopku I P 1635/2009 celo pravnomočno obsojena in na nesodelovanju tožene stranke kot intervenienta v navedenem pravdnem postopku. Vprašanje krivdnega ravnanja tožene stranke v postopku privatizacije predstavlja okoliščino, ki bi bila relevantna v zvezi z utemeljenostjo tožbenega zahtevka, ki ga je uveljavljala tožeča stranka s tožbo. Kot rečeno, v skladu s temeljnim pravilom iz prvega odstavka 158. člena ZPP za odločitev o stroških postopka po umiku tožbe te okoliščine niso pravnorelevantne. Neutemeljeno je tudi sklicevanje tožeče stranke na neodziv tožene stranke kot intervenienta v pravdi I P 1635/2009. Pravica tretjega, da intervenira v pravdi med tožečo in toženo stranko, ne pomeni tudi njegove sodelovalne dolžnosti. Tretja oseba, ki po obvestilu o pravdi ne intervenira v pravdnem postopku tvega zgolj, da se v morebitni novi pravdi ne bo mogla sklicevati na slabo pravdanje stranke v prvem postopku, v korist katere je bila predlagana njena intervencija. Umik tožbe v posledici tega, da je tožeča stranka kot tožena stranka uspela v pravdi I P 1635/2009, zato ne more imeti stroškovne posledice, ki bi bile nasprotne s temeljnim pravilom iz prvega odstavka 158. člena ZPP.

8. Tožena stranka zato utemeljeno v pritožbi opozarja na nepravilno uporabo materialnega prava s strani prvostopenjskega sodišča v izpodbijanem sklepu. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je tožeči stranki naložilo povrnitev potrebnih stroškov tožene stranke. Od priglašenih stroškov v pripravljalni vlogi z dne 03. 02. 2009 je pritožbeno sodišče toženi stranki kot potrebne stroške v skladu z Odvetniško tarifo in Zakonom o sodnih taksah priznalo za sestavo odgovora na tožbo 1100 točk, sestavo prve pripravljalne vloge z dne 12. 02. 2009 1100 točk, sestavo druge pripravljalne vloge z dne 09. 04. 2009 825 točk, sestavo tretje pripravljalne vloge z dne 15. 04. 2009 550 točk, zastopanje na poravnalnem in prvem naroku dne 03. 02. 2010 275 točk (tar. št. 20/3 OT), za odsotnost iz pisarne (80 točk), za sestavo vloge z dne 03. 02. 2009 50 točk, za zastopanje na naroku 02. 03. 2011 275 točk, za odsotnost iz pisarne 80 točk, za končno poročilo stranki 50 točk ter materialnih stroškov v višini 2 %, skupaj torej 4472,7 točk, ki glede na vrednost točke (0,459 EUR) znaša 2.053,00 EUR. Tožena stranka je upravičena tudi do povrnitve prevoznih stroškov (200 km x 0,37 EUR). Odvetniški stroški tako znašajo 2.127,00 EUR, upoštevaje 20 % DDV pa se ta znesek poveča na 2.552,40 EUR. Tožena stranka je upravičena tudi do povrnitve plačane takse za odgovor na tožbo (255,04 EUR).

9. Ker je tožena stranka s pritožbo uspela, je upravičena tudi do povrnitve nastalih stroškov pritožbenega postopka, in sicer za sestavo pritožbe 550 točk (tar. št. 21/2 OT), končno poročilo stranki – 50 točk ter materialne stroške v višini 2 % - 12 točk, skupaj 612 točk, kar upoštevaje vrednost točke in 20 % DDV znaša 337,09 EUR. Tožena stranka je upravičena tudi do povrnitve plačane takse za pritožbo v višini 16,42 EUR.