Jedro

Stranka mora izvedbo naroka izrecno zahtevati in na zahtevo za izvedbo naroka ni mogoče sklepati iz drugih procesnih dejanj stranke.

Jamčevalni zahtevki iz prvega odstavka 468. člena OZ imajo (za prodajalca) naravo alternativne obveznosti. Če je prodajalec na podlagi odgovornosti za stvarne napake opravil pravilno izpolnitev, kupec v zvezi z isto napako ne more več uveljavljati drugih jamčevalnih zahtevkov, saj so ti prenehali.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožena stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 137733/2011 z dne 23.9.2011 v veljavi v 1. in 3. odstavku izreka (I. točka izreka). Odločilo je še, da je tožena stranka (v nadaljevanju toženka) dolžna v roku 8 dni tožeči stranki (v nadaljevanju tožnici) povrniti pravdne stroške v višini 219,86 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje do plačila (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo sodišča prve stopnje se pritožuje toženka zaradi zmotne uporabe materialnega prava in kršitev določb pravdnega postopka. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne, podrejeno pa predlaga, da jo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša pritožbene stroške.

3. Tožnica ni odgovorila na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi gre za spor majhne vrednosti, v katerem je mogoče izpodbijati sodbo le zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Sodbe v sporu majhne vrednosti ni mogoče izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP.

6. Predmet tožbenega zahtevka je plačilo 3.034,61 EUR še neplačane kupnine, sicer dogovorjene v znesku 5.239,61 EUR, za programsko opremo za video nadzor, ki jo je tožnica prodala in dobavila toženki. Tožbenemu zahtevku je toženka ugovarjala s sklicevanjem na stvarno napako predmeta prodaje, na podlagi katere naj bi pridobila jamčevalni zahtevek za sorazmerno znižanje kupnine (2. točka prvega odstavka 468. člena Obligacijskega zakonika – v nadaljevanju OZ) in s sklicevanjem na škodo, katere povračilo je uveljavljala s pobotnim ugovorom.

7. Pritožba očita sodišču prve stopnje, da je zagrešilo absolutno bistveno kršitev iz 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker je izpodbijano sodbo izdalo brez naroka. Meni, da za izdajo odločbe brez naroka niso bile izpolnjene predpostavke iz drugega odstavka 454. člena ZPP. Navedeni pritožbeni očitek ni utemeljen. V skladu z drugim odstavkom 454. člena ZPP izda sodišče odločbo o sporu brez naroka, če po prejemu odgovora na tožbo oziroma pripravljalnih vlog ugotovi, da je o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov, nobena stranka pa izvedbe naroka v tožbi, odgovoru na tožbo, oziroma v pripravljalnih vlogah iz 452. člena ZPP ni zahtevala. V obravnavanem primeru nobena od strank ni zahtevala izvedbe naroka. Pritožba neutemeljeno navaja, da predlagano zaslišanje strank in prič implicitno pomeni zahtevo za izvedbo glavne obravnave. Stranka mora izvedbo naroka izrecno zahtevati in na zahtevo za izvedbo naroka ni mogoče sklepati iz drugih procesnih dejanj stranke(1). Pritožbeno sodišče pritrjuje tudi zaključku sodišča prve stopnje, da v obravnavanem primeru ni bilo potrebno izvajati dokazov z zaslišanjem strank in prič. O spornem dejanskem stanju je bilo mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov. Da po zamenjavi kartice, za katero je poskrbela tožnica, programska oprema deluje tudi na strojni opremi toženke, se je sodišče prve stopnje prepričalo na podlagi pisnih dokazov, sicer pa navedenih tožničinih trditev toženka niti ni prerekala. Že navedena dejanska ugotovitev utemeljuje zavrnitev materialnopravnega ugovora toženke za znižanje kupnine zaradi zatrjevane stvarne napake. Če je tožnica odpravila težavo, za katero toženka zatrjuje, da predstavlja stvarno napako, ki utemeljuje jamčevalni zahtevek za znižanje kupnine, je tožničina obveznost na podlagi odgovornosti za to (odpravljeno) "stvarno napako" prenehala. S tem pa so prenehali tudi jamčevalni zahtevki, ki so vsebina te obveznosti. Poleg tega je o tem, da dobavljena programska oprema za video nadzor ni bila obremenjena s stvarno napako, sodišče prve stopnje pravilno zaključilo ob upoštevanju navedb tožnice o namenu, zaradi katerega je bila programska oprema dobavljena, ki jih toženka ni prerekala, zato jih je sodišče prve stopnje štelo na nesporne (214. člen ZPP). Nespornih dejstev pa ni treba dokazovati. Ker je bilo treba toženkin ugovor za znižanje kupnine zavrniti že iz zgoraj pojasnjenih razlogov, sodišču prve stopnje ni bilo treba izvajati dokazov za ugotovitev, ali je bila zatrjevana stvarna napaka pravočasno grajana. Tudi če bi bilo ugotovljeno, da jo je toženka pravočasno grajala, ugovor toženke za znižanje kupnine ne bi bil utemeljen.

8. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, na katere je pritožbeno sodišče vezano, izhaja: - tožnica je toženki prodala in dobavila programsko opremo za videonadzor za znesek 5.239,61 EUR, - toženka je plačala le 1.102,50 EUR, - toženka je nabavila programsko opremo za potrebe opravljanja videonadzora s strani tožnice v okviru nalog varovanja objekta toženke, - tožnica je imela v njenem klicnem centru ves čas nemoten vpogled v kamere in je videonadzor ves čas deloval, - programska oprema v določenem obdobju ni delovala na strojni opremi toženke, po zamenjavi grafične kartice pa programska oprema deluje tudi na strojni opremi toženke, - tožnica je naknadno toženki dobavila novo kartico, ki omogoča nemoteno in stalno delovanje programske opreme tudi na strojni opremi toženke.

9. Na ugotovljeno dejansko stanje je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo in toženki pravilno naložilo v plačilo še neplačani znesek kupnine v višini 3.034,61 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Toženkin ugovor (jamčevalni zahtevek) za znižanje kupnine zaradi stvarne napake predmeta prodaje proti tožničinemu zahtevku za plačilo neplačane kupnine, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo. Kot že pojasnjeno, je tovrstni ugovor neutemeljen že iz razloga, ker dobavljena programska oprema, ki je bila predmet tožničinega izpolnitvenega ravnanja, ni imela stvarnih napak. Poleg tega iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da težav s programsko opremo, ki jih je toženka uveljavljala kot stvarno napako, ni več, saj je tožnica naknadno toženki dobavila novo kartico, ki omogoča nemoteno in stalno delovanje programske opreme tudi na strojni opremi toženke. Jamčevalni zahtevki iz prvega odstavka 468. člena OZ imajo (za prodajalca) naravo alternativne obveznosti. Če je prodajalec na podlagi odgovornosti za stvarne napake opravil pravilno izpolnitev, kupec v zvezi z isto napako ne more več uveljavljati drugih jamčevalnih zahtevkov, saj so ti prenehali. Sodišče prve stopnje pravilno ni upoštevalo niti toženkinega pobotnega ugovora za plačilo odškodnine za škodo, saj ga ni konkretizirala (z navedbami o škodi in vzročni zvezi).

10. Ker v pritožbi uveljavljani dovoljeni pritožbeni razlogi niso podani in pritožbeno sodišče ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

11. Na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP je pritožbeno sodišče odločilo še o pritožbenih stroških. Ker toženka s pritožbo ni uspela, sama krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP).

12. Na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP je v tem sporu odločala sodnica posameznica.

(1) A. Galič, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, GV Založba, 2009, str. 722.