Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Pravdna dejanja v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi sme opravljati stranka sama (oz. njen zakoniti zastopnik) samo v primeru, če ima opravljen pravniški državni izpit.
Pritožba toženih strank se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se revizija, ki sta jo toženi stranki vložili zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani II Cpg 695/2013 z dne 17. 4. 2014, zavrže. 2. Toženi stranki sta zoper sklep pravočasno vložili skupno pritožbo, v kateri smiselno predlagata, da višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi (ter revizijo pošlje v obravnavo Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije).
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Revizija je izredno pravno sredstvo. Pravdna dejanja v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi sicer sme opravljati tudi stranka sama (oz. njen zakoniti zastopnik), vendar samo v primeru, če ima opravljen pravniški državni izpit (tretji in četrti odstavek 86. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Če je revizija vložena po osebi, ki teh pogojev ne izpolnjuje, je revizija vložena po osebi, ki te pravice nima, in se zavrže (prvi in drugi odstavek 374. člena ZPP). Ker toženi stranki k reviziji nista priložili potrdil o opravljenem pravniškem državnem izpitu, niti nista trdili, da sta ga opravili (tega ne zatrjujeta niti v pritožbi), je sodišče prve stopnje postopalo pravilno, ko je skladno s 367.č členom ZPP njuno revizijo zavrglo.
5. Nadalje je sodišče prve stopnje v 3. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa pravilno ugotovilo, da tudi sicer revizija ne bi bila dovoljena, saj vrednost izpodbijane pravnomočne sodbe (ki je 1.113,39 EUR) ne presega 40.000,00 EUR (oz. 200.000 EUR, ker gre za gospodarski spor), niti je ni mogoče dopustiti, saj vrednost izpodbijane pravnomočne sodbe ne presega 2.000,00 EUR (prim. drugi, tretji in četrti odstavek 367. člena ZPP). Pa tudi sicer revizija v sporih majhne vrednosti ni dovoljena (osmi odstavek 458. člena ZPP). Za v pritožbi zastopano stališče, da je revizija dovoljena, ker sta toženo stranki zanjo plačali sodno takso, v veljavnih predpisih ni najti opore. Zato toženi strani s pritožbenimi navedbami v tej smeri ne moreta uspeti.
6. Višje sodišče pojasnjuje, da se ni opredelilo do pritožbenih navedb toženih strank, s katerimi ponovno uveljavljata revizijske razloge (torej, da je sodba obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 12. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker je sodišče odločalo o zahtevku, o katerem že teče pravda oziroma o katerem je že bilo pravnomočno odločeno), saj niso pravno pomembne za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP).
7. Glede na navedeno njuna pritožba ni utemeljena, in ker niso podani pritožbeni razlogi, na katere se pazi po uradni dolžnosti, jo je višje sodišče zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).