Jedro

Sodna taksa, ki sta jo tožnika dolžna nerazdelno plačati, je zelo visoka, mesečni dohodki prve tožnice pa ne dosegajo, drugega tožnika pa le nekoliko presegajo dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka. Znesek prihrankov drugega tožnika sicer presega višino taksne obveznosti, a je glede na nizke mesečne prihodke in nemožnost takojšnje vnovčitve ostalega premoženja utemeljen predlog, da se obveznost razdeli v več obrokov.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep v I. točki spremeni tako, da se črta besedilo "oz. obročno plačilo", II. točka izreka pa tako, da se glasi: "Tožeči stranki sta nerazdelno dolžni plačati sodno takso za postopek pred sodiščem prve stopnje v višini 3.924,00 EUR v 10 (desetih) zaporednih mesečnih obrokih po 392,40 EUR, s tem da prvi obrok zapade v plačilo 1. 5. 2016, naslednjih devet obrokov pa vsakega prvega v naslednjem zaporednem mesecu."

II. Sicer se pritožba zavrne in se v nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se predlog tožnikov za oprostitev plačila sodne takse za postopke pred sodiščem prve stopnje (zvišanje tožbenega zahtevka), podrejeno za delno oprostitev, podrejeno za odlog oz. obročno plačilo sodne takse zavrne (I. točka izreka) ter odločilo, da sta tožnika dolžna plačati sodno takso za postopek pred sodiščem prve stopnje (zvišanje tožbenega zahtevka), v znesku 3.924,00 EUR nerazdelno.

2. Zoper sklep se pritožujeta tožnika iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlagata, da Višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni ali razveljavi in po potrebi zadevo vrne zadevo prvostopnemu sodišču v nov postopek. Sodišče prve stopnje je napačno ugotovilo, da je prva tožnica lastnica nepremičnin s parc. št. 1/10, 1/11 in 1/09, kar ne drži. Lastnik navedenih nepremičnin je A. A. Sodišče ni upoštevalo dejstva, da tožnika prejemata nizki pokojnini, prva tožnica 530,92 EUR in drugi tožnik 556,16 EUR. Glede na velikost njune pokojnine bi bilo na mestu, da se jima v primeru, da niso izpolnjeni pogoji za taksno oprostitev, dopusti obročno plačilo sodne takse.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. V skladu z 11. členom Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) v povezavi z odločbo Ustavnega sodišča U-I-191/14 z dne 12. 2. 2015 (Uradni list RS, št. 19/2015) je v primeru, ko je plačilo sodne takse procesna predpostavka, stranka upravičena do oprostitve plačila sodne takse, če bi bila tudi s plačilom delne sodne takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo osebe, ki jih je dolžna preživljati. V skladu z odločbo Ustavnega sodišča se pri tem upošteva pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje, ki jih za ugoditev prošnji za brezplačno pravno pomoč določa Zakon o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju: ZBPP) in od 1. 1. 2012 dalje Zakon o socialnovarstvenih prejemkih (v nadaljevanju: ZSVarPre)(1) in ki ga je sodna praksa napolnila tako, da je kot merilo upoštevala znesek dvakratnika (ali manj) osnovnega zneska minimalnega dohodka. Osnovni znesek minimalnega dohodka znaša od 1. 1. 2016 dalje 288,81 EUR, dvakratnik tega zneska pa 577,62 EUR. Če niso izpolnjeni pogoji za oprostitev, sodišče odloži plačilo taks ali dovoli obročno plačilo, če bi bila s takojšnjim plačilom ali takojšnjim plačilom v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja stranka sama ali se preživljajo njeni družinski člani. Pri odločanju mora sodišče skrbno presoditi vse okoliščine, zlasti pa upoštevati premoženjsko stanje stranke in njenih družinskih članov, vrednost predmeta postopka in število oseb, ki jih stranka preživlja, ter premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke.

5. Iz ugotovitev sklepa izhaja, da tožnika prejemata pokojnini, in sicer prva tožnica v znesku 530,92 EUR in drugi tožnik v znesku 556,16 EUR; prva tožnica je lastnica kmetijskega in gozdnega zemljišča, katerega vrednost ocenjuje na 28.216,80 EUR; v letu 2014 je iz dohodka iz osnovne kmetijske dejavnosti in osnovne gospodarske dejavnosti prejela 1. 252,81 EUR; drugi tožnik je lastnik stanovanjske hiše, v kateri živi, v vrednosti 60.000,00 EUR ter lastnik osebnega vozila VW Golf, letnik 2002, katerega vrednost ocenjuje na 100,00 EUR; je lastnik kmetijskega in gozdnega zemljišča, katerega vrednost ocenjuje na 25.120,20 EUR, ter ima dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti v višini 100,00 EUR mesečno; na transakcijskem računu razpolaga s sredstvi v višini 7.108,48 EUR.

6. Pritožbena navedba, da prva tožnica ni lastnica nepremičnin parc. št. 1/10, 1/11 in 1/09, vse k. o. X, je neizkazana. Drugačna ugotovitev sklepa temelji na podatkih iz zemljiške knjige, pridobljenih v postopku odločanja o predlogu za taksno oprostitev, pritožnika pa nista ponudila dokaza, da bi bilo stanje ob izdaji sklepa drugačno.

7. Pritožbeno sodišče soglaša z razlogi izpodbijanega sklepa, da ugotovljeno premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje tožnikov ne daje podlage za (delno) oprostitev ali odlog plačila sodne takse.

8. Utemeljen pa je pritožbeni predlog za obročno plačilo sodne takse. Sodna taksa, ki sta jo tožnika dolžna nerazdelno plačati, je zelo visoka, mesečni dohodki prve tožnice pa ne dosegajo, drugega tožnika pa le nekoliko presegajo dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka. Znesek prihrankov drugega tožnika sicer presega višino taksne obveznosti, a je glede na nizke mesečne prihodke in nemožnost takojšnje vnovčitve ostalega premoženja utemeljen predlog, da se obveznost razdeli v več obrokov. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je upoštevaje navedene okoliščine primera ustrezna razdelitev taksne obveznosti na deset obrokov.

9. Po navedenem je pritožbeno sodišče pritožbi tožnikov delno ugodilo in odločilo, da se izpodbijani sklep spremeni tako, da se v I. točki izreka črta besedilo "oz. obročno plačilo", II. točka izreka pa spremeni tako, da sta tožnika dolžna nerazdelno plačati sodno takso za postopek pred sodiščem prve stopnje v višini 3.924,00 EUR v 10 (desetih) zaporednih mesečnih obrokih po 392,40 EUR, s tem da prvi obrok zapade v plačilo 1. 5. 2016, naslednjih devet obrokov pa vsakega prvega v naslednjem zaporednem mesecu (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1). V ostalem delu je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in v nespremenjenem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).

10. Pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da sta tožnika dolžna plačati obroke na način, naveden v plačilnem nalogu z dne 8. 12. 2015. Če posameznih obrokov ne bosta plačala, jih bo sodišče prisilno izterjalo.

Op. št. (1): Prim. sklep VSL II Cp 3144/2015 z dne 23. 11. 2015 in tam navedene odločbe Vrhovnega in višjih sodišč.