Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Tožnik mora navajati dejstva, s katerimi utemeljuje svoje ugovore. Če je ugovarjal, da je terjatev zastarala, v pritožbi pa meni, da sodišče ni pravilno ugotovilo datuma njene zapadlosti, bi moral navesti datum, ki ga sam šteje za datum zapadlosti.
Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da ostane sklep o izvršbi istega sodišča opr. št. I 971/97 z dne 15.10.1997, po katerem je toženec dolžan tožeči stranki plačati glavnico v višini 24.012,00 SIT z zamudnimi obrestmi ter stroške izvršilnega postopka v znesku 630,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi, v celoti v veljavi. Nadalje je tožencu še naložilo, naj tožeči stranki povrne njene pravdne stroške v znesku 12.796,00 SIT.
Proti taki sodbi se je pritožil toženec zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in kršitve postopka ter predlaga, naj sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da je sodba nerazumljiva in v nasprotju z dejanskim stanjem. Sodišče ni upoštevalo 2. alinee 1. člena pogodbe o sofinanciranju gradnje telefonskega omrežja, kjer je jasno navedeno, da predračunska vrednost vsebuje stroške izgradnje ptt kanalizacije in razvod do zidne omarice, kar pomeni, da je bila za toženca investicija končana, ko je dobil telefonski priključek, ne pa, ko je bilo izdelano celotno omrežje v Kamniku, kot je obračun naredila tožeča stranka.
Pritožba ni utemeljena.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo vsa odločilna dejstva in ob pravilni uporabi materialne prava v zadevi tudi pravilno odločilo in svojo odločitev obrazložilo, pri čemer ni bistveno kršilo nobene od določb pravdnega postopka, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti na podlagi določbe 2. odstavka 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Toženec v pritožbi ni navedel, zakaj šteje za pomembno, da je bila investicija končana, ko je dobil telefonski priključek, in ne, ko je bilo izdelano celotno omrežje v Kamniku. Toženec mora v skladu z določbo 219. člena ZPP navajati dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoje ugovore oziroma s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika. Če s svojimi pritožbenimi navedbami vztraja pri ugovoru zastaranja, bi moral navesti odločilno dejstvo, to je datum, ki ga sam šteje za datum njene zapadlosti, vendar tega ni storil ne v postopku pred sodiščem prve stopnje ne v pritožbi. Sploh pa ni mogoče slediti niti toženčevemu mnenju, da je bila zanj investicija končana, ko je sam dobil telefonski priključek, ker predračunska vrednost vsebuje stroške izgradnje ptt kanalizacije in razvod do zidne omarice. Vrednost investicije je namreč odvisna od števila priključkov in je revalorizacijo vlaganj mogoče opraviti šele, ko je izgradnja v celoti končana.
Sodišče druge stopnje je zato na podlagi določbe 368. člena ZPP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Na podlagi 1. odstavka 498. člena ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99, je sodišče druge stopnje v pritožbenem postopku uporabilo določbe ZPP, Ur. l. SFRJ, št. 4/77 - 27/90, in RS, št. 55/92 - 19/94.