Jedro

Ker je bila hipoteka na polovici nepremičnine, ki je predmet izvršbe, vknjižena v zemljiški knjigi 30.11.2009, pritožnik pa je lastninsko pravico na obremenjeni polovici te nepremičnine pridobil 9.9.2010, ko je bil na podlagi razdružilne pogodbe z dne 28.4.2010 vknjižen kot izključni lastnik te nepremičnine, je s tem pridobil položaj hipotekarnega dolžnika in bi moralo prvostopenjsko sodišče njegov ugovor obravnavati kot ugovor dolžnika in glede na dopustne ugovorne razloge, ki bi pritožniku šli kot dolžniku.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne Okrajnemu sodišču v Celju v novo odločanje.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor tretjega zoper sklep o izvršbi in predlog tretjega za odlog izvršbe ter odločilo, da tretji sam trpi stroške ugovora.

Zoper takšen sklep se pritožuje družba G. – T. d. o. o. iz C. po svojem pooblaščencu in uveljavlja razloge bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotno uporabo materialnega prava po 1. in 3. točki prvega odstavka 388. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje vknjižilo hipoteko upnika in zaznamovalo izvršbo upnika na nepremičnini parc. št. ... v k. o. T. zoper dolžnika O. d. o. o. C., na tej nepremičnini pa ima tretji, ki ni v nobenem pravnem razmerju do upnika, niti kot dolžnik, niti kot zastavitelj, izključno lastninsko pravico na podlagi kupne pogodbe z dne 20. 10. 2003 in razdružilne pogodbe z dne 28. 4. 2010, na podlagi katere se je dne 9. 9. 2010 vknjižila lastninska pravica na tretjega udeleženca. Iz notarskih zapisov, ki so bili podlaga za vpis zavarovanja s hipoteko, vpisano na nepremičninah tretjega v korist upnika jasno izhaja, da je bila zastavljena ½ nepremičnine parc. št. ... k. o. T., zato je sodišče prve stopnje ravnalo nezakonito, ko je dovolilo izvršbo na celotno nepremičnino. Ugovoru tretjega je nasprotoval le upnik v konkretni zadevi, ki pa ni edini upnik, ki posega na nepremičnino tretjega, zato bi bilo potrebno postopke združeno obravnavati in presojati stališča vseh upnikov skupaj ter presojati, kakšen je položaj vseh upnikov istega dolžnika v smislu procesnega prava in na podlagi tega sprejeti odločitev, ker pa se sodišče prve stopnje s procesnim položajem upnikov ni ukvarjalo, je v tem delu podana relativna bistvena kršitev določb postopka. Tudi zavrnitev predloga za odlog izvršbe je nezakonita, ker ni obrazložena. Tretji je vsekakor izkazal vse pogoje za odlog izvršbe, saj upnikom ne bo nastala nobena škoda, ker niso življenjsko odvisni od denarja, ki ga pričakujejo v izvršilnem postopku, na drugi strani pa bo tretji eksistencialno ogrožen v primeru rubeža nepremičnine, saj bi sam ostal brez poslovnih prostorov, v katerih opravlja gospodarsko dejavnost. Iz tega izhaja, da bo škoda, ki bo nastala tretjemu, vsekakor večja od škode, ki bi lahko nastala upnikom, hkrati pa je s tem izkazana tudi nenadomestljiva škoda. Takšna obrazložitev sklepa pomeni bistveno kršitev določb procesnega predpisa po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj v odločitvi sodišča prve stopnje ni razlogov za takšno odločitev, da bi se jo dalo preizkusiti. Zato predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v ponovno odločanje.

Pritožba je utemeljena.

Kot je razvidno iz izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje z njim odločalo o ugovoru in predlogu tretjega za odlog izvršbe in je ob upoštevanju, da je v odgovoru na ugovor upnik nasprotoval ugovoru tretjega, le-tega zavrnilo na podlagi drugega odstavka 65. člena ZIZ, predlog tretjega za odlog izvršbe pa je zavrnilo zaradi neizkazanosti pogojev po 73. členu ZIZ.

Pritožnik je tekom izvršilnega postopka dne 20. 5. 2011 vložil ugovor tretjega in predlog za odlog izvršbe (list. št. 16 do 19), ki ga je nato dopolnil 24. 5. 2011 (list. št. 21), dne 25. 8. 2011 (list. št. 23), dne 26. 9. 2011 (list. št. 24 do 26) ter 11. 11. 2011 (list. št. 31 do 34). V obširnih navedbah je pritožnik svoj ugovor utemeljeval z navedbami, da je na podlagi kupne pogodbe z dne 20. 10. 2003 in razdružilne pogodbe z dne 28. 4. 2010, od dne 9. 9. 2010 izključni lastnik parc. št. ... k. o. T. (kar ponavlja tudi v pritožbi), na katero je sodišče s sklepom o izvršbi dovolilo izvršbo. Navajal je tudi, da je zavarovanje s hipoteko na nepremičnini, ki je predmet te izvršbe, nastalo na podlagi notarskega zapisa ... notarja A. M. iz C., ki ga je sklenil upnik z dolžnikom O. d. o. o. C. in F. R. iz P. kot porokom ter na podlagi notarskega zapisa notarke K. F. SV ... z dne 27. 11. 2009. Iz obeh notarskih zapisov izhaja, da je kreditojemalec kot lastnik nepremičnin zastavil parc. št. … k. o. T., katere lastnik je do celote in parc. št. ... ter ... k. o. T., katerih lastnik je do ½ celote. Z razdružilno pogodbo z dne 28. 4. 2010 pa sta se dolžnik O. d. o. o. iz C. ter tretji G. – T. d. o. o. dogovorila, da si solastne nepremičnine parc. št. ... in … k. o. T. razdelita tako, da parcela št. ... k. o. T. preide v izključno last do celote na tretjega udeleženca družbo G. – T. d. o. o., parc. št. ... k. o T. pa v izključno last do celote na dolžnika družbo O. d. o. o. Na podlagi te razdružilne pogodbe je bila z dnem 9. 9. 2010 vknjižena lastninska pravica na tretjega udeleženca na parc. št. ... k. o. T. do celote.

Iz spisovnega gradiva je razvidno, da je v predmetni zadevi izvršba bila dovoljena na podlagi izvršljivega notarskega zapisa SV ... z dne 27. 11. 2009 notarke K. F., iz vpogleda v zemljiško knjigo pa izhaja, da je pri parc. št. ... v k. o. T. na podlagi navedenega notarskega zapisa bila vknjižena hipoteka dne 30. 11. 2009 pod Dn. št. ... Dne 9. 9. 2009 pa je na podlagi razdružilne pogodbe z dne 28. 4. 2010 bila vknjižena lastninska pravica na solastnem deležu ½, ki je pred tem bil v lasti družbe O. d. o. o. iz C. (Dn. št. 5647/2010).

Iz navedenega izhaja, da so utemeljene pritožbene navedbe, da je tretji od 9. 9. 2010 izključni lastnik nepremičnine, ki je predmet te izvršbe. Ker pa je pritožnik z razdružilno pogodbo z dne 28. 4. 2010 pridobil lastninsko pravico na ½ nepremičnine parc. št. ... k. o. T., ki je bila pred tem v lasti O. d.o.o., ko je ta že bila obremenjena s hipoteko, je s tem pridobil položaj hipotekarnega dolžnika, saj ima hipotekarni upnik kljub spremembi lastnika obremenjene nepremičnine pravico zahtevati poplačilo svoje terjatve iz vrednosti s hipoteko obremenjene nepremičnine. To je razvidno tudi iz podatkov v zemljiški knjigi, saj je pod hipoteko z zaporedno številko 5 zaradi spremembe lastništva na podlagi razdružilne pogodbe z dne 28. 4. 2010 vpisan nov hipotekarni dolžnik. Glede procesnega položaja hipotekarnih dolžnikov v izvršilnem postopku pa je Ustavno sodišče Republike Slovenije v odločbi Up 2324/2008 z dne 16. 12. 2010 (Uradni list RS št. 110/2010) izreklo, da lahko hipotekarni dolžnik zavaruje svoj takšen položaj v razmerju do hipotekarnih upnikov v izvršilnem postopku le kot dolžnik tj. z uveljavljanjem materialnopravnih ugovorov, ki se nanašajo na hipoteko ali pa na zavarovano terjatev. Tega pa s položajem tretjega v izvršilnem postopku in z ugovorom tretjega, ki je namenjen le varovanju položaja in pravic tretjih, torej tistih, ki imajo na predmetu izvršbe le pravico, ki prepričuje izvršbo, ne more doseči. Pri tem po stališču Ustavnega sodišča ni pomembno, da takšna oseba v izvršilnem naslovu ni bila navedena kot dolžnik in da izvršba s sklepom o dovolitvi izvršbe sicer ni dovoljena zoper njo. Ugovor tretjega namreč sodišče zavrne, že zgolj na podlagi upnikove pravočasne izjave, da ugovoru nasprotuje, torej ne da bi ga vsebinsko obravnavalo (drugi odstavek 65. člena ZIZ), ugovor dolžnika pa mora vsebinsko obravnavati.

Ker je tako sodišče prve stopnje (kljub ugotovitvam v 6. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa, da je tretji ob razdružitvi aprila 2010 prevzel tudi obveznosti dolžnika, ker je hipoteka na nepremičninah bila vpisana že 30. 9. 2009 (pravilno 30. 11. 2009) pod ID ... pri parc. št. ... T.), ugovor pritožnika štelo in presojalo kot ugovor tretjega po določbah 64. in 65. člena ZIZ, ne pa kot ugovor dolžnika in glede na dopustne ugovorne razloge, ki bi pritožniku šli kot dolžniku (torej ugovorne razloge zoper nastanek hipoteke in glede same terjatve), so pritožbeni očitki pritožnika o materialnopravni zmotnosti odločitve prvostopenjskega sodišča o njegovem ugovoru utemeljeni, čeprav ne iz pritožbeno zatrjevanih razlogov. Prav tako je utemeljena tudi pritožba zoper odločitev o zavrnitvi predloga za odlog izvršbe, ki ga je sodišče prve stopnje presojalo glede izpolnjenosti kriterijev, ki jih ZIZ določa za predlog tretjega za odlog izvršbe v 73. členu ZIZ in ne kot jih določa v 71. členu za presojo predloga dolžnika za odlog izvršbe.

Sodišče prve stopnje zaradi zmotne uporabe materialnega prava ni v zvezi s presojo ugovora in predloga za odlog izvršbe pritožnika ugotavljalo nobenih pravno pomembnih dejstev. Zato bi v primeru pritožbenega presojanja in ugotavljanja le-teh po pritožbenem sodišču glede na obsežnost tovrstnih dejstev to pomenilo poseg v ustavne pravice strank do pritožbe (25. člen Ustave RS). Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in je sklep prvostopenjskega sodišča v celoti razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 355. členom ZPP in prvim odstavkom 366. člena ZPP ter 15. členom ZIZ). Pri tem se pritožbeno sodišče glede na sprejeto odločitev v presojo ostalih pritožbenih navedb ni spuščalo.

Pri ponovnem odločanju bo moralo prvostopenjsko sodišče ugovor družbe G. – T. d. o. o. obravnavati kot ugovor dolžnika in o njem odločiti v skladu z 58. členom ZIZ, predlog za odlog izvršbe pa presojati kot predlog za odlog izvršbe dolžnika v skladu z 71. členom ZIZ.

V skladu s tretjim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ se odločitev o stroških, ki jih je pooblaščenec priglasil s pritožbo, pridrži za končno odločbo.